oskar

Tom Hanks bo sodeloval z Mendesom

12. 08. 2000 00.00

Britanski filmski režiser Sam Mendes, ki je bil za dramo Lepota po ameriško letos nagrajen tudi z večimi filmskimi nagradami oskar, bo z ameriškim igralcem Tomom Hanksom posnel svoj nasledjni film. Gre za akcijski film z naslovom Pot v pogubo (Road to Perdition), je sporočil filmski studio Dreamworks. Po besedah studia se zgodba filma odvija v Chicagu v času gospodarske depresije v 30. letih. Film govori o krutem gangsterju, ki se maščuje za smrt soproge in enega od sinov. Scenarij za film je napisal David Self, ki je prav tako sodeloval pri ustvarjanju Lepote po ameriško. Snemanje Poti v pogubo naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta.

Umrla igralka Loretta Young

12. 08. 2000 00.00

Znana ameriška filmska igralka Loretta Young je v 87. letu starosti umrla zaradi raka na jajčnikih, je sporočil igralkin dolgoletni agent Norman Brokaw. Igralka se je rodila 6. januarja 1913 v Salt Lake Cityju. Kariera Lorette Young, ki je bila za vlogo v filmu Kmetova hči (Farmer's Doughter) leta 1947 nagrajena z oskarjem, se je začela že v obdobju nemega filma, nadaljevala s pohodom zvočnega filma in kasneje zajela tudi televizijo. Igralka je pravi filmski razcvet doživela v 30. letih, ko je sodelovala s filmskima studijema Warner Bros. in 20th Century?Fox. Med letoma 1927 in 1953 je posnela 88 filmov, v katerih je večinoma igrala junakinje z močno voljo in trdnimi stališči. Tako je leta 1934 med drugim s Caryjem Grantom posnela Born to be Bad, s Clarkom Gablom pa Call of the Wild. V 40. letih si je filmsko platno delila tudi z Robertom Prestonom v filmu The Lady from Cheyenne in Orsonom Walesom v filmu The Stranger. Oskar za vlogo v Kmetovi hčerki je njeno kariero še spodbudil. Tako je s Caryjem Grantom in Davidom Nivenom igrala v filmu The Bishop's Wife, medtem ko je z Jeffom Chandlerjem posnela film Because of you. Leta 1953 se je s filmskih platen poslovila z vlogo v filmu It Happens Every Thursday, v katerem je sodelovala z Johnom Forsythom. Po letu 1953 se je Loretta Young posvetila televiziji. Do leta 1963 je posnela več kot 300 epizod oddaje Loretta Young Show, bila sedemkrat nominirana za televizijsko nagrado emmy, trikrat pa se je emmyjev tudi veselila. Leta 1963 se je umaknila ob koncu oddaje The New Loretta Young Show ter se posvetila človekoljubnim dejavnostim in občasnim vlogam v televizijskih filmih.

Tat oskarjev bo plačal

10. 07. 2000 07.42

Voznik tovornjaka Lawrence E. Lendent bo moral zaradi kraje 58 kipcev filmske nagrade oskar, ki je nekaj dni pred podelitvijo prestižne filmske nagrade povzročila pravo paniko, šest mesecev odsedeti v zaporu in plačati 50.000 dolarjev denarne kazni, je odločilo sodišče v Los Angelesu.

Drobne okrepil Varteks iz Varaždina

21. 06. 2000 19.26

Oskar Drobne, v minuli sezoni nogometaš Domžal in drugi strelec lige Si. Mobil, je podpisal pogodbo za hrvaškega nogometnega prvoligaša Varteksa iz Varaždina. Po neuradnih podatkih naj bi bil prestop 25-letnega Drobneta v Varaždin vreden okoli 30 milijonov tolarjev. Poleg Drobneta je domžalski klub zapustil tudi Hrvat Armando Mlinar, ki bo v prihodnji sezoni soigralec nekdanjega zvezdnika Maribora Pivovarne Laško in SCT Olimpije Klitona Bozga.

Bienalni sejem INPAK odprl vrata

06. 06. 2000 13.51

Na sejmišču v Gornji Radgoni se je danes začela specializirana sejemska prireditev za področje embalaže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta - INPAK. Na bienalni prireditvi, ki bo potekala do devetega junija, bodo letos na ogled številne novosti iz obravnavanega področja, obiskovalci pa se bodo lahko seznanili s sodobnimi embalažnimi materiali, oblikovanjem ter grafično opremo, stroji za proizvodnjo embalaže in drugimi pripomočki za vse tehnike pakiranja. Na 4500 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 150 razstavljalcev iz 15 držav, med katerimi jih 115 prihaja iz Slovenije.

Milčo Mančevski ponovno snema

04. 04. 2000 18.58

Milčo Mančevski, režiser filma Pred dežjem, v Benetkah ovenčanega z zlatim levom in makedonskega izbranca za nominacijo za ameriško nagrado oskar, ki ga je videla tudi publika v Sloveniji, je danes v New Yorku začel snemati svoj novi film z naslovom Prah. Glavno vlogo bo odigral Britanec Joseph Fiennes, protagonist filma Zaljubljeni Shakespeare, poleg njega pa še nekaj mednarodnih filmskih zvezd. Mančevski je za Prah napisal tudi scenarij.

Danes podelitev Oskarjev

26. 03. 2000 09.23

V losangeleškem Shrine Auditoriumu bo ameriška filmska akademija že 72. podelila najprestižnejše ameriške filmske nagrade Oskar. Kot kažejo največje število nominacij (osem), trije globusi in nagrade združenja ameriških režiserjev in igralcev se filmu Lepota po ameriško obetajo vsaj trije Oskarji. Slavnostno podelitev, ki se bo v losangeleškem Shrine Auditoriumu začela danes ob 17. uri po lokalnem času bo že sedmič vodil Billy Crystal. Znano je že, da bo igralec, režiser in producent Warren Beatty prejel nagrado Irvinga G. Thalberga, ki jo akademija podeljuje producentom za filmsko produkcijo visoke kakovosti. Častnega Oskarja za življenjsko delo pa bo prejel poljski režiser Andrzej Wajda.

Pepsi oživil promocijsko kampanjo

23. 03. 2000 07.41

Ameriški proizvajalec osvežilnih pijač Pepsi-Cola upa, da bo dobil vojno s konkurentom Coca-Cola, s tem ko bo po 17 letih oživil promocijsko kampanjo za svojo pijačo pepsi challenge.

Nicolas Cage in Patricia Arquette se bosta ločila

29. 02. 2000 07.35

Dobitnik filmske nagrade Oskar Nicolas Cage (36) in igralka Patricia Arquette (31) sta sporočila, da se bosta po štirih letih zakona ločila. Neka ameriška televizijska postaja je poročala, da je Cage že v četrtek v Los Angelesu vložil zahtevo za ločitev. Ob tem je kot razlog navedel nepremostljive ovire. Iz dokumentov je razvidno tudi, da sta si Cage in Arquettova že leta 1996, leto dni po poroki, razdelila premoženje. Televizijska postaja MSNBC ob tem dodaja, da bi si igralca zaslužila Oskarja za igranje srečnega zakonskega para v zadnjih štirih letih.

Sodna obravnava o fojbah

16. 02. 2000 18.06

Na rimskem sodišču je danes potekal predhodni sodni postopek o pobojih na tržaškem Krasu med letoma 1943 in 1947. Edini obtoženec za poboje v fojbah je danes 80-letni Oskar Piškolič.

Julianne Moore bo nadomestila Jodie Foster

15. 02. 2000 15.34

Ameriška igralka Julianne Moore bo nadomestila Jodie Foster v nadaljevanju filma Ko jagenjčki obmolknejo. Snemanje nadaljevanja filma, ki bo posneto po knjigi Hanibal pisatelja Thomasa Harrisa, se bo začelo še to pomlad. Moorova, ki je vest potrdila v nedavnem pogovoru za oddajo Access Hollywood, se bo tako pridružila Anthonyju Hopkinsu, ki je za vlogo v Jagenjčkih leta 1992 prejel filmsko nagrado oskar. Za vlogo v tem filmu sta bila z oskarjem nagrajena tudi Fosterjeva in režiser Jonathan Demme. Sicer pa bo Hanibala režiral Ridley Scott, ki je ljubiteljem filmske umetnosti znan po filmih kot Alien, Blade Runner ter Thelma in Louise.

Nominacije za oskarje bo razglasil Dustin Hoffman

09. 02. 2000 15.12

Nominacije za filmske nagrade oskar bo 15. februarja razglasil ameriški igralec Dustin Hoffman, je sporočil predsednik ameriške Akademije za umetnost in filmsko znanost Robert Rahme. Kot je dejal Rahme, bodo nominacije razglašene na sedežu akademije na Beverly Hillsu ob 14.30 po srednjeevropskem času. Sicer pa je Hoffman omenjeno prestižno filmsko nagrado dobil dvakrat, za glavno vlogo v filmu Kramer proti Kramerju iz leta 1979, člane akademije pa je prepričal tudi z vlogo v Rain Manu iz leta 1988.

Režiserju Wajdi oskar za življenjsko delo

21. 01. 2000 14.32

Ameriška filmska akademija je v četrtek v Los Angelesu potrdila, da bo 73-letni poljski režiser Andrzej Wajda letos dobil nagrado oskar za življenjsko delo na področju kinematografije. Na Poljskem, kjer so že več tednov šušljali o tej možnosti, so se igralci in filmski kritiki že navdušeno odzvali na novico iz Združenih držav. Wajda sam je po objavi novice dejal, da je ''zelo ganjen'' in da ''ni verjel, da bo dobil to fantastično nagrado, katere niso dobili niti veliko bolj znani umetniki od njega''. Boguslaw Linda, ki je zaigral v Wajdovi ekranizaciji romana Gospod Tadeusz (Pan Tadeusz), največji poljski filmski uspešnici minulega leta, je izjavil, da je Wajda ''oskarja že dolgo zaslužil''. Skladatelj filmske glasbe Wojciech Kilar je Wajdo uvrstil med ''enega največjih med velikani v zgodovini filma''. Wajdov najljubši igralec Daniel Olbrychski - z njim je posnel enajst filmov, od Železnega moža, prek Hvaljene dežele do Dantona - pa je poudaril, da si je veliki režiser ''oskarja zaslužil bolj kod kdorkoli drug''.

Tudi SCT Olimpija v finalu

17. 01. 2000 08.13

Po CMC Publikumu in Mariboru Pivovarni Laško se je na finalni turnir v dvoranskem nogometu lige Si. Mobil, ki bo 22. januarja v ljubljanski dvorani Tivoli, uvrstila tudi SCT Olimpija.

Retrospektiva del Billyja Wilderja

16. 01. 2000 18.11

Legendarni režiser in avtor številnih scenarijev Billy Wilder bo do konca januarja v Hollywoodu predstavil retrospektivo svojih najbolj znanih filmov. V okviru omenjene retrospektive bo mogoče videti 27 filmov tega 93-letnega filmskega ustvarjalca, ki je znan po filmih kot sta ''Kiss Me, Stupid'' in ''The Private Life of Sherlock Holmes''. Wilderjeva dela so bila 21-krat nominirana za filmsko nagrado oskar, dobila pa so šest oskarjev.

Film o bojih pri Stalingradu - najdražji v Evropi

14. 01. 2000 15.09

Režiser Jean-Jacques Annaud, dobitnik nagrade Oskar za film Ime rože, bo 17. januarja začel snemati film o bojih pri Stalingradu z naslovom Sovražnik pred vrati (Enemy at the gates). Film naj bi bil karseda realističen, obenem pa doslej najdražji, kar so jih posneli v Evropi, saj načrtovani stroški znašajo 180 milijonov mark.

Umrl filmski ustvarjalec John Berry

30. 11. 1999 19.12

V pariški bolnišnici je v starosti 82 let zaradi vnetja poprsnice umrl ameriški filmski režiser in scenarist John Berry, je sporočilo filmsko podjetje Path Image.

13. krog Si.mobil lige

07. 11. 1999 20.08

<b>Potrošnik - SCT Olimpija 0:5 (0:2)</b>

Emilie Schindler zahteva Schindlerjev seznam

06. 11. 1999 11.41

Vdova Oskarja Schindlerja Emilie je najela odvetnika, ki bi ji pomagal dobiti nedavno najdeni seznam kakih 1200 Judov, katere naj bi Oskar Schindler v času nacističnega režima rešil pred smrtjo. Emilie Schindler, ki sedaj živi v Argentini, je edina zakonita dedinja predmetov svojega pokojnega moža, zatrjuje njen odvetnik. Slavni Schindlerjev seznam, po katerem nosi naslov tudi leta 1994 posneti film ameriškega režiserja Stevena Spielberga, in torbo z dokumenti, v kateri so seznam našli, sedaj hrani zvezni nemški arhiv. Arhivu je dokument izročil nemški časnik Stuttgarter Zeitung, ta pa ga je prejel od otrok že pokojnih zakoncev iz Hildesheima na severu Nemčije, pri katerih je Schindler preživel zadnja leta svojega življenja. Otroci pokojnih zakoncev, ki so seznam našli med pospravljanjem podstrešja njihove družinske hiše v Stuttgartu, upajo, da bo Nemčija dragoceni dokument poklonila holokavstu posvečenemu muzeju Yad Vašem v Jeruzalemu.

Poljski kandidat za oskarja

31. 10. 1999 17.34

Poljski kandidat za filmsko nagrado oskar v kategoriji najboljši tuji film je delo Pan Tadeusz režiserja Andrzeja Wajde. Film je bil izbran zaradi svoje visoke umetniške vrednosti, je sporočil odbor za kinematografijo.

Schindlerjeva vdova zahteva kovček

19. 10. 1999 15.15

Vdova Oskarja Schindlerja Emilie Schindler je vložila zahtevek za zapuščino, ki so jo odrili v nekem kovčku na podstrešju nekega stanovanja.

Oskar Drobne v Domžalah

07. 10. 1999 16.38

Oskar Drobne, štiriindvajsetletni napadalec HIT Gorice, bo v soglasju s svojim klubom do konca sezone 1999/2000 nastopal za enajsterico NK Domžal z dvojno registracijo.

Najstarejša trta na svetu je bogato obrodila

03. 10. 1999 17.19

Na Lentu so obrali najstarejšo trto na svetu, ki je letos ponovno bogato obrodila, saj so brači nabrali 27 kilogramov grozdja, ki je vsebovalo rekordnih 18,7 odstotka sladkorja.

Fotografski ex-tempore v Idriji

19. 08. 1999 12.03

Foto skupina Idrija je med 14. in 20. avgustom pripravila mednarodni fotografski ex-tempore, že sedmi prikaz znanja in umetnosti poklicnih in ljubiteljskih fotografov iz domovine in tujine. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo danes povedal organizator ex-tempora, se ga je letos udeležilo 83 fotografov iz Slovenije, Francije, Italije in ZDA. Vsi skupaj so poslikali in predložili 87 diafilmov oziroma približno 3200 diapozitivov.

Čipkarski festival v Idriji

19. 08. 1999 09.27

V Idriji bodo tudi letos pripravili tradicionalni čipkarski festival, že osemnajsti po vrsti. Desetdnevna prireditev, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, se bo uradno začela jutri zvečer pred čipkarsko šolo z dvigom zastave festivala, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj, in ognjemetom. Otvoritvena slovesnost bo potekala v znamenju zgodovinske povesti Franca Jakliča z naslovom Ob srebrnem studencu. Osrednja prireditev bo nedeljsko tekmovanje za otroke in odrasle v klekljanju na gradu Gewerkenegg.

Liam Neeson o kultu Vojne zvezd

16. 08. 1999 17.48

Za igralca Liama Neesona je najnovejše nadaljevanje sage o Vojni zvezd ''čudovit eskapističen in zabaven film'', vendar je kult, ustvarjen okrog legendarnih avantur v vesolju, zanj povezan z ''norostjo'', saj ga ''človek njegove starosti težko podoživlja''. V pogovoru za ponedeljkovo izdajo časnika Frankfurter Rundshau je Neeson kritično spregovoril tudi o trženju pravljice o vesolju. Potrdil je, da se Vojne zvezd ne da primerjati z njegovimi dosedanjimi filmi. Doslej je bil namreč bolj znan po karakternih vlogah, posebej pa je zaslovel z vlogo Oskarja Schindlerja v filmu Schindlerjev seznam Stevena Spielberga. Zanjo je bil leta 1992 nominiran za prestižno ameriško filmsko nagrado oskar. Liki v Vojni zvezd so po Neesonovem mnenju vendarle papirnate figure, ki jih ''ni mogoče intelektualno ali filozofsko nadgraditi''. Neeson režiserja Georgea Lucasa ceni kot pripovedovalca, pa tudi zaradi njegovega ''neobičajnega poznavanja kamere''. Ko se je Lucas po filmu Ameriški grafiti prvič po 18 letih spet lotil režije, se mu je Neeson z veseljem pridružil. Ne ve še, ali bo sodeloval tudi pri novih nadaljevanjih Vojne zvezd, bi pa v njih ''rad spet igral''.

Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka

13. 08. 1999 17.39

Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.

Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka

11. 08. 1999 16.00

V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.

Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka

11. 08. 1999 14.03

V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.

Ameriška filmska akademija k sodelovanju povabila 75 držav

05. 08. 1999 15.36

Ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti, ki vsako leto podeli nagrade Oskar, je povabila 75 držav, naj predlagajo svojega kandidata za najboljši tuji film. Prijave za kandidaturo morajo na akademijo prispeti do 1. novembra, Oskarje za leto 1999 pa bodo podelili 26. marca prihodnje leto. Filmi, ki se želijo potegovati v kategoriji za najboljši tuji film, morajo biti posneti v jeziku države, ki ne sme biti angleški. Filme morajo premierno prikazati v matični deželi, predvajati pa jih morajo vsaj en teden. Med kandidati za najboljši tuji film sta bili doslej največkrat predlagani Francija in Italija.