osnova
Sodelovanje Britanske in Slovenske vojske
08. 03. 2001 00.00
Namestnika načelnika Združenega štaba Britanske vojske admirala Petra Abbotta, ki je na povabilo namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Jeharta prišel na tridnevni obisk v Slovenijo, sta danes ločeno sprejela načelnik Generalštaba SV brigadir Ladislav Lipič in državni sekretar Milan Jazbec. Visoki častniki Slovenske vojske so admiralu Abbottu in delegaciji predstavili prednostne naloge Slovenske vojske in sodelovanje v operacijah za podporo miru. Admiral je v pogovorih poudaril, da je eden najpomembnejših elementov pri reorganizaciji vojaških sil izgrajena poklicna pot podčastnikov in častnikov, za učinkovito vojaško organizacijo pa so, ne glede na vstop v severnoatlantsko zvezo, potrebna finančna sredstva.
19. rektorska konferenca
28. 02. 2001 00.00
Vodstvi Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru se redno sestajata na rektorskih konferencah, ki so izmenično v Mariboru in Ljubljani. Na že 19. rektorski konferenci, ki je potekala danes na ljubljanski univerzi, so obravnavali dokument Priloga k diplomi, spremembo izbirnega postopka pri razvrščanju kandidatov za vpis v prvi letnik ter politiko plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so sporočili z ljubljanske univerze.
Novo odkritje organskih molekul v globinah vesolja
22. 02. 2001 00.00
Mednarodna skupina strokovnjakov je v ponedeljek na letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS) v San Franciscu predstavila najnovejše odkritje kompleksih organskih molekul (benzena) v globinah vesolja. Odkritje temeljilo predvsem na opazovanjih evropskega Infrardečega vesoljskega observatorija ISO, ki je deloval med leti 1995 in 1998.
Mariborski župan Sovič v Zagrebu
19. 02. 2001 00.00
Mariborski župan Boris Sovič se je s sodelavci mudil na obisku pri županu Zagreba Milanu Bandiću, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju med mestoma, ki imata že dokaj razvejano sodelovanje na področju gospodarstva, kulture, turizma, športa in visokega šolstva.
O slovensko-slovaških odnosih
17. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel slovaškega premiera Mikulaša Dzurindo, s katerim sta razpravljala o dvostranskih odnosih med državama ter o možnostih za njihovo vsestransko poglobitev. Izmenjala sta izkušnje obeh držav glede vključevanja v evroatlantske povezave, pogovarjala pa sta se tudi o tesnejšem sodelovanju Slovenije z Višegrajsko skupino.
Tehnološko zaostajanje srednje in vzhodne Evrope
12. 02. 2001 00.00
Prepad med Vzhodom in Zahodom je večji kot kdajkoli v sodobni zgodovini, kaže študija ekonomske komisije ZN za Evropo, ki jo je pripravil zgodovinar in ekonomist z ameriške univerze UCLA Ivan Berend, v današnji izdaji pa jo povzema francoski dnevnik Le Monde. V njej ugotavlja, da vzhodnoevropske države kljub gospodarskim reformam in gospodarski rasti ostajajo za "zaveso revščine".
UEFA z novimi kriteriji
07. 02. 2001 00.00
Pred sestankom predstavnikov najvplivnejših evropskih nogometnih klubov je Evropska nogometna zveza (UEFA) sprejela temeljna pravila, po katerih bi se v prihodnosti morali odvijati prestopi profesionalnih nogometašev. Ta dokument bo tudi osnova za pogovore s predstavniki EU, ki naj bi potekali še ta teden.
Minister But na Gradiščanskem
03. 02. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je drugi dan obiska v Avstriji mudil na Gradiščanskem, kjer si je ogledal, kako delujejo projekti, ki jih Evropska unija financira skupaj z avstrijsko zvezno vlado in zvezno deželo, v tem primeru Gradiščansko.
Vlada na današnji seji
25. 01. 2001 00.00
Dobra dva meseca po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangartom je vlada sprejela program interventnih ukrepov za sanacijo plazu. Predvidevajo, da bodo morali za zasilno ureditev razmer na plazišču in v dolini nameniti 741 milijonov od skupaj milijarde, ki jo za sanacijo predvideva proračun. Največji del od skupaj 741 milijonov je namenjenih sanciji cest, kar 170 milijonov. Minister za okolje trdi, da je program nujen, saj bo dobra osnova za dokončno sanacijo posledic plazu. Sanacija pa bo mogoča samo, ko bo državni zbor sprejel zakon, s katerim bodo predvideli potreben denar.
Začetek šole slovenskega jezika
21. 01. 2001 00.00
Sedma zimska šola slovenskega jezika se bo začela v jutri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bo trajala dva tedna. Udeležili se je bodo predvsem študentje in drugi tujci, ki živijo in delajo v Sloveniji ali pa to nameravajo v prihodnosti. Osnova Zimske šole so jezikovni tečaji, ki bodo vsak dan potekali med 9. uro in 12.30. Izbirni tečaji s področja konverzacije s fonetiko za začetnike, konverzacije za nadaljevalce in priprav na izpit iz znanja slovenskega jezika bodo tečajnikom na voljo med 14. uro in 15.30. Sestavni del šole je tudi spremljevalni program, v katerem želijo organizatorji udeležencem predstaviti slovensko državo in kulturo, so sporočili s Filozofske fakultete.
Rihterjeva z direktorji javnih zavodov
19. 01. 2001 00.00
Iz službe za odnose z javnostmi sporočajo, da se je danes ministrica za kulturo Andreja Rihter z državnima sekretarjema Božidarjem Zorkom in Cirilom Baškovičem prvič sestala z direktorji nacionalnih javnih zavodov. Srečanje je bilo namenjeno predvsem seznanitvi z novima državnima sekretarjema in predstavitvi dela ministrstva.
Rejci zahtevajo 71 tolarjev za kilogram mleka
10. 01. 2001 00.00
Člani upravnega in nadzornega odbora Združenja govedorejcev Slovenije in Društva rejcev govedi črnobele pasme so na današnjem usklajevalnem sestanku predlagali, da se odkupna cena mleka oblikuje v višini sprejete ciljne cene, to je 71 tolarjev za kilogram, kar je za približno šest tolarjev več, kakor je veljalo do uveljavitve tržnega reda za mleko in mlečne izdelke s 1. januarjem 2001.
V znamenju plesa in gledališča
03. 01. 2001 00.00
V Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki bo danes ob 12. uri prva predstava - za 2. letnik Gimnazije Škofja Loka - Mednarodnega plesnega gledališča, ki ga sestavlja 14 mladih v starosti od 15 do 19 let in prihajajo iz šestih držav in različnih kulturnih ozadij. Predstavilo se bo z Diversity dance workshop (Plesno delavnico raznolikosti), ki odpira nove poglede na zastavljena družbena vprašanja. Plesna predstava za izven bo na sporedu jutri, v četrtek, ob 18. uri.
Oživljanje hotela Jama
21. 12. 2000 00.00
Postojna, Občina Postojna, turistično podjetje Postojnska jama, turizem, Območna gospodarska zbornica Postojna in Zavod za turizem Postojna so podpisali pismo o nameri o uskladitvi razmerij glede koncesije z upravljanjem Postojnske jame na lokalni ravni, in sicer z namenom oživljanja kompleksa hotela Jama. Podpisniki so s podpisom pisma o nameri med drugim podprli družbo Postojnska jama, turizem pri prizadevanjih za pridobitev koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo ter pri oživljanju kompleksa hotela Jama, prav tako pa so se zavezali, da si bodo pri pogajanjih s predstavniki države prizadevali za dogovor, ki bi koncesijske dajatve na osnovi sprejetega razvojnega programa v celoti namenil obnovi in razvoju turistične ponudbe hotela Jama. V pismu o nameri podpisniki menijo, da samo celoten kompleks hotela Jama lahko izpolnjuje turistično funkcijo ter da so prizadevanja za ohranitev namembnosti kompleksa v celoti smiselna.
Arafat in Ben Ami o Clintonovem predlogu
16. 12. 2000 00.00
V središču pogovorov, ki sta jih imela v noči na petek palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami, je bil predlog ameriškega predsednika Billa Clintona, ki naj bi služil kot osnova za nova mirovna pogajanja, če ga bosta podprli obe sprti strani, je danes poročal arabski dnevnik al-Hajat.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Ostan prekinil gladovno stavko
24. 11. 2000 00.00
Profesor piranske pomorske fakultete Iztok Ostan je s tremi predstavniki senata Univerze v Ljubljani - Nikom Tošem, Ludvikom Horvatom in Alojzijem Slavkom Snojem - in z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Stojanom Petelinom v Portorožu podpisal izjavo, s katero so podpisniki ugodili nekaterim zahtevam stavkajočega Ostana. S tem je Iztok Ostan prekinil 46-dnevno gladovno stavko, ki jo je začel zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu.
Več izplačanih pokojnin
12. 11. 2000 00.00
V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je povečalo povprečno število izplačil vseh pokojnin in drugih dajatev glede na december lanskega leta za 0,4 odstotka ali v povprečju za 2711. V mesecu oktobru je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izplačal skupno 644.460 pokojnin in drugih dajatev, kar je 5571 ali 0,9 odstotka več v primerjavi z decembrom 1999. Večje število uživalcev je predvsem posledica rasti uživalcev pokojnin, varstvenega dodatka in dajatev iz invalidskega zavarovanja, ugotavlja ZPIZ.
Razstava Boštjana Drinovca
07. 11. 2000 00.00
V Galeriji Alkatraz v Ljubljani bodo drevi ob 21. uri odprli razstavo akademskega kiparja Boštjana Drinovca z naslovom Svetlobna postaja Alkatraz. Osnova razstave je veter, ki v gibljiv sistem vnaša energijo, ki jo premikajoči se deli vizualizirajo v kompleksne in zapeljive oblike. Poleg sistema gibajočih se žičnatih objektov, ki spominjajo na cepeline, bo na razstavi premierno razstavljena tudi Veternica XL. Elise, velike veterne turbine so narejene tako, da se vrtijo v različnih smereh in ustvarjajo zapeljive interferenčne kombinacije, ki se preko projekcij senc razširjajo po celi galeriji. Razstava Svetlobna postaja Alkatraz je druga in širša izvedba projekta Svetlobnih postaj, ki je bil že predstavljen v okviru galerije Slo Fine Arts v Moderni galeriji. Boštjan Drinovec, rojen leta 1973, je končal kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, trenutno pa končuje podiplomski študij. Razstavljal je že na več razstavah pri nas in v tujini.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Izšla prenovljena Slovenska slovnica
29. 09. 2000 00.00
Po devetih letih je ponovno izšla Slovenska slovnica priznanega jezikoslovca Jožeta Toporišiča. Temeljno delo v obravnavanju slovenskega jezika je osnova raziskovanju, študiju in poučevanju slovenskega jezika na vseh zahtevnostih stopnjah.
Univerzalno cepivo proti raku
23. 09. 2000 00.00
Znanstveniki predvidevajo, da so naredili prve korake pri poskusu proizvodnje prvega univerzalnega cepiva proti raku.
Kozjanski regijski park gostitelj simpozija o naravi
15. 09. 2000 00.00
V Gradu Podsreda v Kozjanskem regijskem parku se je danes začel dvodnevni bavarsko - slovenski simpozij za naslovom "Natura 2000. Izzivi za Slovenijo, kandidatko za EU". Na simpoziju, ki ga prireja Kozjanski regijski park v sodelovanju z Bavarsko akademijo za varstvo narave in urejanja krajine, se bodo udeleženci pogovarjali o ohranjanju narave in njeni biološki pestrosti. Slovenija se kot ena izmed kandidatk za vstop v EU vse bolj zaveda izzivov in nalog, ki jih prinaša proces približevanja skupni evropski naravovarstveni politiki. Z maastrichtsko pogodbo, ki so jo članice Evropske unije podpisale leta 1992, so namreč sprejele obvezo in pravila ravnanja z naravno dediščino ter načine njenega vključevanja v vsa področja politike Evropske unije. Ohranjanje narave in njene biološke pestrosti predstavlja središče aktivnosti 5. akcijskega programa varstva okolja. Te aktivnosti temeljijo na direktivah o varstvu ptic, flore, favne in habitatov. Načrtovana usmeritev Slovenske akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj predstavlja pomemben korak v smislu uresničevanja novih nalog znotraj pridružitvene strategije. Slovenija je v zadnjih letih sprejela in ratificirala vse glavne mednarodne konvencije s področja varstva narave, sprejela je zakon o ohranjanju narave, ki je v skladu z evropsko zakonodajo, ter dopolnila prostorski plan z usmeritvami pri načrtovanju in rabi prostora, ki bo v prihodnje omogočil ustanovitev novih naravnih parkov. Predvidoma do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta bosta vladi predloženi tudi dve uredbi o ustanovitvi regijskega parka Kočevje - Kolpa ter regijskega parka Snežnik. V zaključni fazi pa je tudi projekt kartiranja habitatnih tipov, ki bo osnova za vzpostavitev omrežja Natura 2000, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, kjer menijo, da je omenjeni dvodnevni seminar zagotovo pomemben korak na poti k uskladitvi slovenske naravovarstvene politike z evropsko.
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Triglav vodilni delničar zavarovalnice v Črni gori
02. 09. 2000 00.00
Največja zavarovalniška družba v Sloveniji Zavarovalnica Triglav je po pisanju Pobjede vložila 5 milijonov nemških mark v Lovčen zavarovanje in tako postala lastnica 27,43 odstotka kapitala te črnogorske zavarovalniške družbe.
Stranka mladih Slovenije za tretjo univerzo
01. 09. 2000 00.00
Osnova za gospodarsko uspešnost je kvalitetno izobraževanje mladih, zato se zunajparlamentarna Stranka mladih Slovenije (SMS) zavzema za ustanovitev tretje univerze na obali, izgradnjo novih študentskih domov in boljše plače mladih profesorjev na univerzah, kar bi mladim omogočilo boljšo dostopnost študija, je na današnji novinarski konferenci med drugim povedal predsednik SMS Dominik S. Černjak. SMS, ki je bila registrirana 8. avgusta 2000, bo kandidirala v vseh volilnih enotah na podlagi podpisov občanov, kandidatne liste pa bodo objavili 20. septembra.
Posvet o vinogradniško-vinskem turizmu
01. 09. 2000 00.00
V
KNSS neodvisnost predstavila nov model
03. 08. 2000 13.43
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost je včeraj predstavila svoj model, po katerem bi postopno zmanjšali vse večji razkorak med izhodiščno in minimalno plačo. Slednja zdaj prehiteva izhodiščno plačo skoraj za 40 odstotkov.
Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil
12. 07. 2000 13.51
Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 in o uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v obdobju 1995-1997 je danes obravnavala mnenje izvedenca Ekonomske fakultete in mu postavila več vprašanj. Po besedah predsednika komisije Jožefa Zimška (LDS) izvedeniško mnenje odgovarja na vsa zastavljena vprašanja o ekonomski upravičenosti in daje neko osnovo na podlagi katere bi komisija lahko prišla do končnega mnenja oz. poročila. ''Čeprav je ta tematika zelo obsežna, ne smemo pozabiti, da je bil trg vrednostnih papirjev do leta 1994 nenadzorovan, kasnejša zakonska osnova pa v naslednjem letu, dveh še ni opravljala funkcije, ki bi jo morala,'' ob tem dodaja Zimšek.
Poletna šola vizualnega
07. 07. 2000 11.57
Avdiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU in Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nova Gorica od 8. do 17. septembra prirejata tradicionalno Poletno šolo vizualnega v Novi Gorici. Poletna šola vizualnega je oblika zunajšolskega usposabljanja na področju sodobnih metod snemanja, avdiovizualnega gradiva, njegove analize in montaže. Namenjena je dijakom, študentom, kulturnikom, mentorjem in raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo videokamero oz. vizualno gradivo, ki ga sami pripravljajo. Kandidati se lahko prijavijo do 15. julija na območno izpostavo sklada za ljubiteljsko kulturo v Novi Gorici ali avdidiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU v Ljubljani.