ostale
Povečanje črpanja nafte?
19. 11. 2000 00.00
Večina držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne izključuje možnosti povečanja proizvodnje surove nafte še pred ministrskim srečanjem kartela, ki je predvideno za 17. januar prihodnje leto, je danes povedal savdski minister za nafto Ali bin Ibrahim al-Naimi.
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
Čufarjeva danes za tretje mesto
19. 11. 2000 00.00
V polfinalu zadnje tekme svetovnega pokala v športnem plezanju so do vrha stene v kranjski dvorani na Zlatem polju priplezale Francozinja Liv Sansoz, Belgijka Muriele Sarkany - ti dve bosta v današnjem finalu odločali o zmagi v svetovnem pokalu - ter slovenska predstavnica Martina Čufar. Čufarjeva se bo danes za tretje mesto pomerila s Francozinjo Stephanie Bodet.
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Hitreje do ponovne poroke
09. 11. 2000 00.00
Kolumbijsko ustavno sodišče je prejšnji teden razveljavilo zakon, ki je ločenim ali "osamelim" nosečnicam prepovedoval ponovno poroko pred rojstvom otroka. Če je nosečnicam v Kolumbiji zakon propadel, ali pa če so ovdovele ali kako drugače ostale brez partnerja, so morale po tem zakonu iz 19. stoletja najprej roditi, šele potem so se lahko morebiti ponovno poročile. Še več –
Preprečili rop neprecenljivega diamanta
07. 11. 2000 00.00
Tatovi so danes v londonskem zabaviščnem parku Millenium Dome poskušali ukrasti za več milijonov funtov vrednih diamantov, ki jih je razstavljala družba De Beers iz Južne Afrike, med njimi tudi enega izmed najdražjih dimantov na svetu. Po prvih podatkih policije so tatovi med drugim nameravali izmakniti tamkaj razstavljen diamant z imenom "Millennium Star", 203 karatov (40,6 grama) težak kamen neprecenljive vrednosti. Millennium Dome so potem, ko je prišlo do streljanja med tatovi in policisti, ki pa so bili očitno vnaprej seznanjeni z načrti zmikatov, zaprli za obiskovalce. Po prvih nepotrejenih vesteh naj bi si tatovi pot do diamanta poskušali utreti kar z buldožerjem. Štiri osebe so aretirali, ostale pa so še na begu.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
Kramnik potrdil osvojitev prestola
05. 11. 2000 00.00
Zadnja, 16. partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka Mednarodnega združenja poklicnih igralcev (PCA) v Londonu med Rusom Vladimirjem Kramnikom in rojakom in branilcem naslova Garijem Kasparovom je bila prekinjena. S tem s končnim razpletom je Kramnik dokončno prevzel šahovsko žezlo, ki je bilo 15 let v rokah Kasparova. Petinvajsetletni Kramnik je za zmago dobil dve tretjini od dveh milijonov dolarjev vrednega nagradnega sklada.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
17 žrtev tajfuna
03. 11. 2000 00.00
Tropski vihar Bebica, ki se je v tednu dni razdivjal nad Filipini, je do danes zahteval vsaj 24 smrtnih žrtev in čez 100.000 razseljenih. S hitrostjo vetra do 150
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
Pred dnevom reformacije
29. 10. 2000 00.00
V samostojni Sloveniji dan reformacije, 31. oktober, praznujemo kot državni praznik. Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je na 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Osrednja prireditev ob dnevu reformacije in 450. obletnice izida prve slovenske knjige bo v ponedeljek, 30. oktobra, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič. V torek pa bodo praznična bogoslužja v vseh evangeličanskih cerkvah. Protireformacija se je na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem se je v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, ki je bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev, organizirana v 13 cerkvenih občinah, danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju.
Youssou N'Dour za razvoj interneta
25. 10. 2000 00.00
Senegalski glasbenik
Štiridnevno romanje v Rim
24. 10. 2000 00.00
Danes zjutraj se je iz Slovenije v Rim odpravilo okoli 70 avtobusov z okoli 4000 potniki, ki pričenjajo štiridnevno romanje. Slovenski katoličani se bodo tako pridružili številnim narodom, ki so v svetem letu poromali v Rim. Vrh slovenskega svetoletnega romanja bo 26. oktobra, ko bo v patriarhalni baziliki sv. Petra osrednja slovenska romarska maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, po maši pa bo v baziliki posebna avdienca pri papežu Janezu Pavlu II.
Pokojnine ostajajo nespremenjene
24. 10. 2000 00.00
Kljub luknji, ki zeva v pokojninski blagajni bodo te za zdaj ostale nespremenjene. Danes je o tem razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za pokrivanje primanjkljaja bodo najeli posojila, ki jih nameravajo vrniti prihodnje leto.
Nobelov nagrajenec za literaturo tudi slika
20. 10. 2000 00.00
Letošnji nagrajenec za literaturo, v Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki poleg pisanja zelo rad tudi slika, se boji, da bo pozornost, ki mu jo v zadnjih dneh posvečajo mediji, zmotila njegov mir.
4. slovenska konference o odnosih z javnostmi
20. 10. 2000 00.00
Stroka odnosov z javnostmi ni le potreba, temveč nuja in vsakodnevna zahteva organizacij in posameznikov, predvsem pa ni prodajanje megle ali okrasno dopolnilo medijskih akcij, je resna in odgovorna dejavnost, katere cilj je ustvarjanje konkretnih vrednosti organizacij, profitnih in neprofitnih, je ob uradnem začetku četrte slovenske konference o odnosih z javnostmi v Portorožu povedala predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Nada Serajnik Sraka. Pred praznovanjem 10-letnice društva prihodnji mesec je predsednica kritično ocenila tudi razvoj stroke, ki v Sloveniji še ni razumljena in zato podcenjena, ter nadaljnji razvoj predstavila na strokovnih temeljih, ki jih bodo opredeljevali enotno delovno okolje in standardi dela v stroki.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Festival nekomercialnih radijskih postaj
18. 10. 2000 00.00
V Bohinju se je začel 11. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, na katerem sodeluje 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih zvrsteh, šest postaj v vseh desetih kategorijah, ostale pa v petih do devetih. Radijske postaje se bodo na festivalu pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza s temo Lokalni-regionalni radio, na kateri bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin.
Novi poveljnik KFOR-ja
16. 10. 2000 00.00
Italijanski general Carlo Cabigiosu je danes v Prištini od španskega generala Juana Ortuna prevzel dolžnosti poveljnika mednarodnih sil na Kosovu KFOR. Kot je povedal, bodo mirovne sile KFOR ostale na Kosovu tudi po demokratičnih spremembah v ZRJ, njihova naloga pa ostaja nespremenjena - zagotavljanje miru in varnosti ter pomoč pri obnovi Kosova. Italijanski general je še povedal, da bi s skupnim prizadevanjem sil KFOR, UNMIK in narodi na Kosovu lahko izgradili večetnično, svobodno in demokratično Kosovo. Šestdesetletni general Cabigiosu bo na čelu sil KFOR šest mesecev. Poveljeval bo 40.000 vojakom iz 39 držav. Predaje dolžnosti na sedežu KFOR v Prištini se je udeležil tudi vrhovni poveljnik zveze NATO za Evropo, general Joseph W. Ralston.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Danes 62 domnevnih kršitev volilnega molka
15. 10. 2000 00.00
Dežurna služba MNZ za spremljanje volitev je danes do 19. ure, ko so se zaprla volišča za parlamentarne volitve, prejela 62 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, kar je sicer manj kot včeraj, ko jih je bilo v celem dnevu prijavljenih 72. Pri večini kršitev - v štiriindvajsetih primerih - je šlo za trganje, poškodovanje in prelepljanje plakatov, proti eni osebi pa bodo zato podali tudi prijavo oz. predlog sodniku za prekrške. V uradu varuha človekovih pravic, kjer je volitve prav tako spremljala dežurna služba, pa so danes prejeli 70 klicev ljudi, ki so želeli pojasnila glede izvedbe volitev ali pa so želeli opozoriti na domnevne kršitve volilne zakonodaje, večjih kršitev pa po njihovi oceni ni bilo.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
11. Festival nekomercialnih radijskih postaj
13. 10. 2000 00.00
Na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo od 18. do 20. oktobra potekal v Bohinju, bo letos sodelovalo 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih kategorijah, šest se jih bo pomerilo v vseh desetih, ostale pa v petih do devetih kategorijah. Sklepna slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate, bo 20. oktobra, prenašali pa jo bodo neposredno v okviru 4. mreže. Radijske postaje se bodo na festivalu v Bohinju pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza na temo Lokalni-regionalni radio, na njej pa bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin, so sporočili iz gospodarsko interesnega združenja (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj. Festival radijskih postaj Slovenije je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizatorja festivala med prijavljenimi določi skupščina GIZ-a, letos pa je to Radio Triglav, ki slavi 35-letnico delovanja. GIZ je prostovoljno interesno združenje, v katerega je vključenih 17 od 22-ih nekomercialnih radijskih programov. V Sloveniji je 76 radijskih programov, 22 jih ima status nekomercialnega programa, osem je javnih programov, 46 pa radijskih programov s komercialnim statusom.
Nekdanji premier obsojen
12. 10. 2000 00.00
Nekdanji indijski premier Narasimha Rao je bil danes obsojen na tri leta zaporne kazni in plačilo kazni v višini 100.000 rupij (2175 dolarjev) zaradi podkupovanja poslancev, ki so ga podprli na tajnem glasovanju julija 1993, s tem pa omogočili, da se je njegova vlada obdržala na oblasti. Enako kazen je sodišče izreklo tudi nekdanjemu ministru za notranje zadeve Buti Singhu.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.