ostanki
Pokop Napoleonovih vojakov
02. 11. 1999 21.08
Po 200 letih so danes v Akri poleg svojih kolegov pokopali štiri vojake, ki so služili v Napoleonovi osvajalski vojski. Vojaki so padli v bitki s Turki pri osvajanju pristaniške trdnjave v Akri leta 1799, skupno pa je bilo v Napoleonovih neuspešnih osvajanjih Palestine ubitih 1500 francoskih vojakov.
Smrt Moora zasenčila izenačen boj
01. 11. 1999 17.16
Kolumbijec Juan Pablo Montoya je osvojil naslov prvaka serije CART v najbolj izenačenem prvenstvu doslej, Mehičan Adrian Fernandez pa je zmagal na zadnji dirki letošnje sezone v ameriški Fontani. Toda pravega veselja ob zmagah ni bilo, saj se je na začetku te dirke smrtno ponesrečil mladi kanadski dirkač Greg Moore. Za posledicami hudih poškodb glave je 24-letni Kanadčan umrl uro po nesreči.
Diamanti med razbitinami letalske nesreče
29. 10. 1999 07.32
Več kot leto dni po nesreči letala družbe Swiss Air ob obali Nove Škotske so preiskovalci odkrili še več razbitin s posmrtnimi ostanki. Eden od preiskovalcev nesreče Larry Vance je povedal, da so bili posmrtni ostanki žretv nesreče in nakit pomešani z delci razbitega letalskega trupa, ki so jih iz morskega dna izvlekli konec prejšnjega meseca, vendar še ni gotovo, ali je med nakitom tudi kilogram diamantov, ki je bil v letalskem tovoru. Nesreča, v kateri je umrlo 229 oseb, se je pripetila septembra lani.
Odkrili domnevne ostanke mesta Justinijana I.
25. 10. 1999 13.20
Makedonski arheologi so nedavno sporočili, da so okrog trdnjave mesta Skopje odkrili ostanke temeljev mesta v času bizantinskega cesarja Justinijana I. (527-565).
Našli nekropolo iz 12. stoletja
24. 10. 1999 17.54
V Alpah na jugovzhodu Francije so med postavljanjem električne napeljave našli nekropolo iz 12. stoletja s posmrtnimi ostanki vitezov redu Svetega Janeza Jeruzalemskega in človeška okostja, ki izvirajo iz grobnice bolnišnice za gobavce. Strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da posmrtni ostanki vitezov omenjenega redu izvirajo iz obdobja Karolingov in Merovingov. Poškodbe na kosteh umrlih kažejo na to, da so žrtve umrle za gobavostjo.
Hitlerjev bunker ne bo na ogled
16. 10. 1999 09.10
Ostanki nekdanjega bunkerja Adolfa Hitlerja, v katerem je skupaj s svojim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom preživel zadnje dneve življenja in nato 30. aprila 1945 naredil samomor, ne bodo na ogled. Bunker, ki ga obkrožajo stavbe iz srede 80. let, leži v središču Berlina nasproti steklene kupole Reichstaga.
Našli dokaze o ljudožercih med neandertalci
05. 10. 1999 18.04
Neandertalci, ki so pred približno 100.000 leti živeli v neki jami na jugovzhodu Francije so bili ljudožerci, je dokazala raziskava francoskih in ameriških paleontologov, objavljena v francoski reviji Science. Na okostjih neandertalcev, ki so jih našli leta 1991 v jami Baume de Moula-Guercy kakih 100 kilometrov severno od Marseilla, so namreč našli sledove ugrizov, ki po ocenah znanstvenikov niso posledica kakršnihkoli pogrebnih obredov. Ugotovili pa so tudi, da so bile med človeškimi kostmi pomešane kosti srnjadi. Če torej predvidevamo, da so jelenove kosti ostanki obrokov, moramo enako sklepati tudi za človeške kosti, je teorijo o evropskih neandertalcih pojasnil eden od znanstvenikov.
V bližini pariškega letališča našli galsko nekropolo
17. 09. 1999 19.59
V bližini pariškega letališča Roissy so arheologi našli galsko grobišče, ki naj bi bilo staro več kot 2300 let. Najpomebnejša najdba je grob z ostanki moškega, ki leži na vozu z dvema kolesoma; najdbo dopolnjujejo številni okrasni bronasti predmeti in dve veliki glineni vazi. Izkopavanja so trajala tri leta in v tem času so pregledali skoraj 220 hektarov zemlje. Najdbe naj bi po mnenju arheologov spremenile dosedanje prepričanje, da so bili Kelti preprosto ljudstvo.
V Genovi se predstavljajo dinozavri
08. 09. 1999 17.57
Trideset fosilnih ostankov dinozavrov, ki so živeli v puščavi Gobi v Mongoliji pred 65 do 125 milijoni let, je na ogled na razstavi v Genovi, ki bo odprta do 9. januarja 2000. Razstavo, ki jo je v Londonu že obiskalo več kot 70.000 ljudi, je pripravil Paleontološki center mongolske akademije za znanost. Poleg najdb so za razstavo izdelali tudi modele dinozaurov v naravni velikosti, ki se premikajo in celo govorijo. Puščava Gobi je zaradi posebne klime in ugodnih pogojev eno najbogatejših območij oz. najdbišč okamenelih ostankov dinozavrov. Na razstavi je med drugim videti ogromna skeleta dveh torbozavrov, sorodnikov ameriških tiranozavrov, ki v dolžino merita več kot deset metrov. Na razstavi so tudi vzorci jajc dinozavrov in njihovih zarodkov ter ostanki adrozaura, prazgodovinske živali, ki jo je krasil 30 centimetrov dolg kljun.
Ledeni človek
25. 08. 1999 20.53
Iz severozahodne Kanade poročajo o izjemni arheološki najdbi. Led in sneg sta po več tisoč letih iz svojega objema izpustila ostanke človeka iz konca ledene dobe. Nad odkritjem niso navdušeni samo arheologi, košček zgodovine pred prihodom Evropejcev na novo celino so dobili tudi kanadski domorodci.
Vremenska napoved za sredo, 11.8.1999
11. 08. 1999 08.25
<B>Napoved za Slovenijo:</B>
Odkritje 400 srednjeveških grobov v Franciji
24. 07. 1999 16.39
Francoski arheologi so v okolici Sarrebourga na vzhodu Francije pred kratkim odkrili šest najdbišč z ostanki srednjeveške kapele in okoli 400 srednjeveških grobov. Regionalna uprava za kulturno delovanje (DRAC) iz mesta Lorraine je sporočila, da so njeni arheologi odkrili tudi prazgodovinsko grobnico s pepelom, prazgodovinsko in galoromansko bivališče ter dve srednjeveški bivališči.
Presenetljivo odkritje v osrednji florentinski knjižnici
20. 07. 1999 13.40
Delavci so med preurejanjem centralne knjižnice v Firencah našli vrečo s pepelom največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265-1321), ki so jo pogrešali 70 let. Pepel, ki so ga vzeli iz Dantejevega groba leta 1865, več kot 500 let po njegovi smrti, so podarili centralni florentinski knjižnici, ki pa je leta 1929 izgubila vsakršno sled za temi Dantejevimi ostanki. Do presenetljivega odkritja je prišlo, ko so delavci urejali oddelek s 5000 primeri redkih rokopisov.
Progress M-41 se je ločil od Mira
17. 07. 1999 20.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je popoldne ob 13.20 po srednjeevropskem času ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Novo domnevno množično grobišče
13. 07. 1999 11.57
V Drvarju na zahodu BiH so odkrili novo domnevno množično grobišče, v katerem naj bi bili posmrtni ostanki 100 Muslimanov, piše v današnji izdaji sarajevski Dnevni Avaz, ki se sklicuje na lokalno policijo.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Dinozavri v Sloveniji
28. 06. 1999 20.53
Domneve o najdbi ostankov dinozavrov na gradbišču avtoceste pri Kozini, so danes uradno potrdili strokovnjaki znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Povedali so, da so se prvi najdeni ostanki dinozavrov na naših tleh dolge milijone let skrivali pod kraškim površjem.
Posmrtne ostanke Grete Garbo prepeljali na Švedsko
17. 06. 1999 15.10
Posmrtne ostanke švedske igralke Grete Garbo, ki so bili od igralkine smrti leta 1990 shranjeni v New Yorku, so sinoči pokopali v Stockholmu. Pogrebna slovesnost je bila predvidena za danes popoldne, vendar pa so jo opravili predčasno, da bi lahko potekala v najožjem družinskem krogu.
Posmrtne ostanke Grete Garbo bodo prenesli na Švedsko
16. 05. 1999 18.07
Žaro s posmrtnimi ostanki švedske filmske igralke Grete Garbo naj bi devet let po njeni smrti prenesli v Stockholm, od koder so sporočili, da je za 17. junij v neki manjši cerkvi predvidena žalna slovesnost. Greta Garbo je pred drugo svetovno vojno v Hollywoodu postala ena izmed največjih filmskih zvezd vseh časov in dobila vzdevek ''Božanska''. Leta 1941 je prenehala snemati filme in je vse do svoje smrti v 84. letu, 15. aprila 1990, živela v New Yorku dokaj odmaknjeno od javnosti.
Microsoftov IntelliMouse Explorer med novostmi sejmov COMDEX in Windows World
29. 04. 1999 21.21
Microsoft je na sejmih COMDEX/Spring '99 in Windows World predstavil novo obliko in tehnologijo računalniške miške: kazalno napravo Microsoft(R) IntelliMouse(R) Explorer in tehnologijo optičnega sledenja IntelliEyeTM. Obe novosti nadomeščata klasično računalniško miško s podlago, ki ima že 30-letno tradicijo.
Napadi zveze NATO tudi minulo noč
28. 04. 1999 09.12
Zveza NATO je v 35. noči nadaljevala z zračnimi napadi na cilje po vsej Jugoslaviji. Beograjska tiskovna agencija Beta je v noči na sredo poročala, da so zavezniška letala ponovno napadla številne cilje v jugoslovanski prestolnici. V noči na sredo so bili tarča napadov letal zveze NATO tudi cilji v Beogradu in Požegi. V srbski prestolnici so sirene oznanile nevarnost zračnih napadov ob 1.13, le nekaj minut zatem pa je v elitnem beograjskem naselju Topčider, kjer je več vojašnic, odjeknilo sedem močnih detonacij. Nad oblačnim in deževnim Beogradom je hkrati tudi grmelo.
Ostanki ameriškega letala nekoristni
21. 04. 1999 07.29
Ostanki ameriškega letala stealth F-117A, ki se je zrušilo konec marca med poletom nad ZRJ, so za druge države nekoristni in jim ne bodo v pomoč pri izdelavi lastnih ''nevidnih'' letal, je v torek ponovno sporočil Pentagon.
Na kraju, kjer je bilo ubitih največ Hrvatov, izkopanih 37 okostij
14. 04. 1999 10.06
Na območju bodoče mariborske obvoznice oziroma dela avtoceste Ljubljana - Lendava, natančneje pri Tezenskem gozdu, so delavci naleteli na veliko število okostij, zato se je gradnja ceste ustavila. Potrdilo se je torej tisto, o čemer smo že pisali in v kar je hrvaška stran ves čas prepričevala slovenske kolege, piše Večernji list. Avtocestni odsek se po besedah zagrebškega časnika nahaja prav na območju največje množične grobnice, ki je nastala po drugi svetovni vojni v Sloveniji, ko so partizanske enote pobile več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov, med njimi največ Hrvatov.
V bližini Pal strmoglavilo letalo zveze NATO?
29. 03. 1999 17.46
V bližini Pal na ozemlju Republike srbske je danes okoli poldneva odjeknila močna eksplozija, je sporočila tamkajšnja policija.
Mir: Življenje na Zemljo naj bi prinesli kometi
27. 03. 1999 22.03
Francoski vesoljec Jean-Pierre Haignere se še ni povsem navadil na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, ko je že prekosil vse rekorde svojih sodržavljanov. Zadnji rekord, polet je trajal 26 dni, je na Miru postavil njegov kolega Chretien.
Britanec preživel tri tedne v divjini Papue Nove Gvineje
19. 01. 1999 08.42
Nek 30-letni britanski turist iz Bristola je preživel 22 dni v divjini Papue Nove Gvineje. Izstradanega in bolnega so našli avstralski vojaki, je sporočilo avstralsko veleposlaništvo v Londonu.
Na jugu Italije odkrili antične grobove
11. 01. 1999 10.06
Italijanski arheologi so v kraju Paestum južno od Neaplja odkrili ostanke dveh antičnih grobov. Odkritje je zelo pomembno za odkrivanje antične grške naselbine na tem območju. Predstavniki arheološkega muzeja v Salernu menijo, da naj bi bili ostanki grobov iz 6. oziroma z začetka 5. stoletja pr.n.št. V enem od grobov so našli tudi mumijo, zato arheologi domnevajo, da gre za grob pomembnega predstavnika grške kolonije. Stene groba so okrašene z motivi geometrijskih likov, palm in dreves z granatnimi jabolki, ki so bila simbol onostranstva. Sicer je Paestum eno največjih italijanskih arheoloških najdišč, ki je znano predvsem po ruševinah grškega templja. Grško naselbino Pozejdonijo so ustanovili v 6. stoletju pr.n.št., leta 273 pr.n.št. pa so jo zasedli Rimljani.
Izdelali najstarejše pivo v Evropi
30. 11. 1998 08.56
Španski znanstveniki so na podlagi ''recepta'' iz bronaste dobe pripravili najstarejše pivo v Evropi. Pivo, ki so ga krstili z imenonom Zythos, ima odličen aromatičen okus in v ničemer ne zaostaja za današnjimi vrstami piva. ''Formula'' za pivo je stara okoli 3.000 let, odkrili pa so jo arheologi v bližini Barcelone. Pred enim letom so raziskovalci pri izkopavanjih neke iberske naselbine naleteli na dva glinena vrča, na katerih so bili še ostanki piva. To odkritje je po svetu dvignilo mnogo prahu in vzbudilo veliko zanimanja. Po kemični analizi ''oblog'' na pivskih vrčih so tako izdelali in ustekleničili 240 litrov tega ''prapiva''. V primerjavi z današnjim pivom ostane Zythos svež največ dva tedna. Ker Iberci hmelja še niso poznali, manjka pivu zanj tipičen grenak okus. Trženje prapiva po mnenju enega od poznavalcev ne pride v poštev: stroški proizvodnje za steklenico bi znašali okoli 60 mark.
Razmere na cestah ob 8.00
25. 11. 1998 08.20
Ceste po državi so to jutro prevozne brez večjih posebnosti, večinoma pa so mokre in spolzke, zato je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice.
Occhetto Miloševićev posrednik; na Kosovu odkrili množični grob
09. 09. 1998 12.57
Po podatkih kosovskega Odbora za zaščito človekovih pravic in svoboščin, ki jih je objavil danes v svojem najnovejšem poročilu, je bilo od polovice januarja do danes na Kosovu ubitih najmanj 843 Albancev. Med njimi je 88 otrok, 127 žensk in 181 starih oseb. Odbor v poročilu še navaja, da pogrešajo skoraj 600 Albancev, registriranih pa je tudi več kot 400.000 kosovskih Albancev, ki so zaradi spopadov zapustili svoje domove.