osumljeni
Štiri ovadbe v primeru Volksbanke
01. 10. 2001 00.00
Celjski kriminalisti so v primeru Volksbanke - Ljudske banke zaradi suma storitve različnih kaznivih dejanj podali štiri kazenske ovadbe. Pri razkrivanju kaznivih dejanj bo sodeloval tudi Interpol in številni finančni strokovnjaki.
Uslužbenki Volksbanke na prostosti
30. 09. 2001 00.00
Medtem ko je preiskovalna sodnica osumljeni uslužbenki Volksbank - Ljudske banke izpustila, celjski podjetnik Robert Prevec ostaja v priporu.
Podaljšan pripor za uslužbence Volksbanke
29. 09. 2001 00.00
Preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Celju je za vse štiri osumljence kaznivih dejanj na škodo Volksbank - Ljudske banke iz Ljubljane odredila sodno pridržanje.
Nove aretacije v primeru Volksbank - Ljudska banka
28. 09. 2001 00.00
Zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj, storjenih na škodo Volksbank - Ljudske banke, so policisti štirim osebam odvzeli prostost.
Teroristi v ZDA vstopili legalno
18. 09. 2001 00.00
Najmanj 16 od 19 oseb, ki naj bi ugrabile štiri letala, s katerimi so bili izvršeni teroristični napadi na Pentagon in WTC, je v ZDA vstopilo z veljavnimi vizumi.
Aretacije v Rotterdamu
14. 09. 2001 00.00
V Rotterdamu je policija aretirala dva državljana Francije ter Nizozemca in Alžirca, ki so osumljeni sodelovanja z mednarodno islamistično skupino.
Posebne enote za preiskavo napadov
14. 09. 2001 00.00
Mednarodna policijska organizacija Interpol je oblikoval skupino posebnih enot, ki bo zbirala in koordinirala podatke v zvezi s terorističnim napadom na ZDA.
Trgovina z mamili
31. 08. 2001 00.00
Po aretaciji dveh slovenskih avtoprevoznikov v Veliki Britaniji, je slovenska policija včeraj aretirala tudi lastnika podjetja.
Predaja osumljenega policista
29. 08. 2001 00.00
Upokojeni pripadnik hrvaške specialne policije Ivan Orlović, za katerim je bila razpisana tiralica, se je pojavil pred okrožnim zaporom v Bjelovaru.
Na Hrvaškem nove aretacije
24. 08. 2001 00.00
Hrvaška agencija Hina je poročala, da je hrvaška policija aretirala tri policiste, ki so osumljeni vojnih zločinov.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Policista zagrešila tudi umor?
04. 06. 2001 00.00
Na mariborski policijski upravi so skupaj z okrožnim državnim tožilstvom pripravili tiskovno konferenco, na kateri so razkrili nekatere podrobnosti o aretaciji osmih oseb, med njimi tudi nekaj policistov in uradnih oseb z ministrstva za obrambo. Med priprtimi so aktivni, upokojeni in bivši policisti, davčna uslužbenka in delavec ministrstva za obrambo. Uradni uslužbenci naj bi med drugim kriminalni združbi z dajanjem podatkov pomagali pri izvrševanju kaznivih dejanj. Kriminalisti so do skupine aktivnih policistov prišli tako, da so razkrili nekatere rope menjalnic, ki jih je izvajala kriminalna združba, dva od teh pa so osumili tudi umora starejše ženske.
Hrvati se vračajo v vojašnice BiH
16. 05. 2001 00.00
Bosansko-hercegovska vlada je danes dosegla dogovor s predstavniki hrvaške skupnosti o vrnitvi hrvaških vojakov v vojašnice. Vojaki so vojašnice zapustili, da bi podprli prizadevanja v skladu z odločitvijo Hrvaškega narodnega zbora o nepriznavanju oblasti federacije in za avtonomijo območij s pretežno hrvaškim prebivalstvom. Na novinarski konferenci po sestanku je obrambni minister Federacije BiH Mijo Anić izjavil, da se bodo vsi hrvaški vojaki in častniki vrnili na delo.
Eksploziji v BiH
16. 05. 2001 00.00
V Bosni in Hercegovini sta pred sedežema dveh bosansko-hercegovskih strank v Vitezu in Novem Travniku odjeknili eksploziji, ki pa nista zahtevali žrtev. Tiskovni predstavnik Združenih narodov Douglas Coffman ni izključil možnosti, da so za napad odgovorni nasprotniki zakonitih oblasti v državi. To je bil že drugi napad, usmerjen proti SDP, v Vitezu. Obe stranki sta članici zmerne koalicije, ki je na oblasti v državi.
Powell pripravljen na dialog
04. 05. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v pogovoru za ruske medije dejal, da je po številnih zapletih v ameriško-ruskih odnosih Washington pripravljen na pogovore z Moskvo. "ZDA so za dialog z Rusijo o strateških vprašanjih, vključno z vprašanjem protiraketne obrambe," je zatrdil Powell.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Sojenje odgovornim za genocid v Ruandi
17. 04. 2001 00.00
V Bruslju se je začelo sojenje dvema nunama, nekdanjima ruandskima redovnicama, ter ministru in nekem profesorju, ki so osumljeni sodelovanja v genocidu nad Tutsiji v Ruandi. Redovnici naj bi sodelovali pri pobojih v samostanu Sovu, v katerih je umrlo več kot 5000 ljudi. Gre za prvi proces pred kakim evropskim porotnim sodiščem zaradi genocida v Ruandi, v katerem je umrlo več kot pol milijona prebivalcev.
Iranska opozicija spet na udaru
08. 04. 2001 00.00
V Teheranu in še nekaterih drugih iranskih mestih so aretirali več deset članov iranske opozicije. Gre za pripadnike gibanja Za svobodo, skupine, ki je formalno prepovedana, kljub temu pa je doslej niso preganjali. Iransko pravosodje je potrdilo, da so zaradi demonstracij, ki so bile konec marca na jugu države, včeraj aretirali 23 oseb, obtoženih uničevanja družbenih dobrin in netenja nemirov. Že prejšnji teden so iranske oblasti napovedale aretacije 35 oseb, kar 80 pa naj bi jih bilo na črnem seznamu. Aretirani so osumljeni, da so skušali zrušiti iranski islamski sistem, zaradi česar jih lahko sodišče obsodi celo na smrt. 
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Za požar osumljeni varnostniki
28. 03. 2001 00.00
Kenijska policija je danes v Nairobiju aretirala tri varnostnike internata, v katerem je v noči na ponedeljek izbruhnil požar, ki je med dijaki zahteval 69 žrtev. Trije čuvaji so bili v noči požara odgovorni za varnost dijakov, so sporočili predstavniki nairobijske policije. Varnostniki so že zanikali, da bi bili kakorkoli vpleteni v požar. Medtem so starši žrtev pričeli s težavno identifikacijo otrok.
Razbita mreža trgovcev z otroško pornografijo
27. 03. 2001 00.00
V skupnem boju proti otroški pornografiji je policija v več državah z aretacijami osumljenih zadala pomemben udarec tej dejavnosti. Ruske oblasti so v okviru desetmesečne preiskave aretirale enajst ljudi, proti 64 osebam pa so sprožile kazenski postopek, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske policije Jurij Furman. Britanska policija je danes sporočila, da so aretirali 17 ljudi, med njimi tudi 13-letnega fanta in štiri državljane ZDA. Aretacije pa so izvedle tudi policije skandinavskih držav. V več racijah so policije različnih držav zasegle na desettisoče video kaset, aretirale pa so tako posiljevalce otrok kot tudi kupce pornografskega materiala. Aretacije in racije so rezultat skupne rusko-ameriške preiskave, s pomočjo katere so uspeli razbiti že tri mreže proizvajalcev in preprodajalcev pornografskih posnetkov.
Preiskava zoper osumljene kriminaliste
26. 03. 2001 00.00
Policijska preiskava in zbiranje obvestil zoper tri kriminaliste iz ljubljanske in kranjske policijske uprave, ki so osumljeni storitve več kaznivih dejanj, še ni končana. Po ugotovitvah Oddelka za notranjo zaščito pri generalni policijski upravi so osumljeni kriminalisti zlorabljali osebne oziroma policijske podatke, iz česar so pridobili določene koristi.
Za 189 milijonov utajenih davščin
22. 03. 2001 00.00
Slovenjgraški kriminalisti so na okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo zoper 29-letnega domačina, sicer direktorja družbe v zasebni lasti, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve pri poslovanju z naftnimi derivati za dobrih 189 milijonov tolarjev.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Preložili obravnavo proti Levstiku
25. 01. 2001 00.00
Glavna obravnava v sodnem procesu proti Vinku Levstiku, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi treh medvojnih pobojev, se danes zaradi odsotnosti obtoženega ni nadaljevala, na sodišče pa sta prišli le dve od sedmih vabljenih prič. Senat okrožnega sodišča je tako izven glavne obravnave zaslišal le subsidiarno zasebno tožilko Natašo Vesel, ki Levstika bremeni vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Glavna obravnava se bo nadaljevala 22. in 27. marca.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Palestinci ustrelili kolaboracionista
13. 01. 2001 00.00
Palestinska policija je potrdila, da so danes ustrelili dva Palestinca, ki sta bila obtožena kolaboracije z Izraelci. Palestinski voditelj Jaser Arafat je potrdil smrtne obsodbe po tem, ko so palestinska varnostna sodišča oba spoznala za kriva, da sta Izraelu izdala podatke, zaradi katerih je prišlo do žrtev med palestinskimi aktivisti. V Nablusu na Zahodnem bregu so ustrelili Alana Banija Odeha, na policijski postaji v Gazi pa Majdija Mikavija, ki naj bi 22. novembra zakrivil smrt štirih članov Fataha. Strelski vod je sestavljalo devet palestinskih policajev s kalašnikovi, v katerih so bili mešani pravi in slepi naboji. Ustrelitvi so prisostvovali člani družine umrlih, člani palestinskega ministrskega kabineta in vodje Fataha. Drugi ustreljeni, Bani Odeh, pa naj bi priznal, da je 23. novembra sodeloval pri eksploziji, ki je ubila enega Palestinca - njegovega sorodnika Ibrahima Banija Odeha. Palestinci so tedaj obtožili Izraelce, da so z raketnim izstrelkom umorili aktivista militantnega gibanja Hamas, izraelske varnostne sile pa so sporočile, da je verjetno umrl v predčasni eksploziji avtomobila-bombe, ki jo je pripravljal. Šestčlanski strelski vod je Bani Odeha usmrtil javno, pred okoli tisoč zbranimi ljudmi. Palestinske oblasti so od leta 1994 ustrelile pet Palestincev, še štirje osumljeni kolaboracije pa bodo pred sodišče v Betlehemu stopili danes. "Sodbe so bile pravične in poštene. Ustrelitev je izvedel strelski vod v skladu s sodbo," je izjavil palestinski generalni tožilec Kaled al-Qidra.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka