osvoboditev
Atentat na izraelskega ministra
17. 10. 2001 00.00
Za posledicami atentata je davi v Jeruzalemu umrl izraelski minister za turizem Rehavam Zevi. Odgovornost za napad je prevzela skrajna Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je napovedala nove atentate.
Protesti ob prvi obletnici intifade
28. 09. 2001 00.00
Ob prvi obletnici palestinske vstaje sta bila ubita dva Palestinca.
ZDA objavile seznam terorističnih organizacij
05. 10. 2001 00.00
ZDA so objavile seznam več kot 20 tujih terorističnih organizacij, ki ga sicer objavijo vsaki dve leti, na njem pa je med drugim organizacija glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna, Al Kaida.
Protesti ob prvi obletnici intifade
28. 09. 2001 00.00
Ob prvi obletnici palestinske vstaje so bili ubiti trije Palestinci.
Evropski časniki o morebitnem vojaškem odgovoru ZDA
20. 09. 2001 00.00
Evropski časniki v četrtkovih izdajah obširno pišejo o morebitnih vojaških povračilnih ukrepih in drugih odzivih Združenih držav po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra.
Kam pelje bojevita retorika ZDA?
19. 09. 2001 00.00
S tem ko so sliko Osamo bin Ladna postavili v plakat v stilu starega Divjega zahoda, se na ZDA utegne zvaliti kar nekaj očitkov na račun "kavbojskega" značaja ameriške zgodovine.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Nasilje se stopnjuje
10. 09. 2001 00.00
Izraelska vojska je v povračilo za palestinske napade z vojaškimi helikopterji napadla palestinske cilje v Ramali in Jerihu. Palestinci so včeraj v več napadih ubili 7 ljudi, več kot devetdeset pa ranili.
Nove eksplozije na Bližnjem vzhodu
03. 09. 2001 00.00
V štirih bombnih eksplozijah v Izraelu je bilo ranjenih osem oseb. Napadi naj bi bili odgovor na nedavni uboj enega izmed vodij Palestinske osvobodilne armade.
Srečanje Arafat-Peres?
31. 08. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šimon Peres naj bi se prihodnji teden sestala na še nedoločenem kraju na Bližnjem vzhodu.
Umik iz Beit Džale
30. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je davi končala umik svojih enot iz kraja Beit Džala, ki ga je zasedla v torek zjutraj.
Okupacija Beit Džale in Rafe
29. 08. 2001 00.00
Po včerajšnji izraelski zasedbi Beit Džale na Zahodnem bregu, so izraelske sile danes zasedle še Rafo v Gazi.
Ubit vodja Ljudske fronte
27. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je v Ramali na Zahodnem bregu ubila vodjo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine.
Izraelsko maščevanje
27. 08. 2001 00.00
V odgovor na sobotne napade je Izrael z letali napadel položaje Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Umrla sta dva vojaka.
Brez dogovora o oddaji orožja
25. 08. 2001 00.00
V Makedoniji se nadaljujejo priprave na začetek zavezniške operacije za zbiranje orožja albanskih upornikov.
Drzen palestinski napad
25. 08. 2001 00.00
V palestinskem napadu na bazo izraelske vojske v Gazi so bili ubiti trije vojaki, mrtva pa sta tudi oba napadalca.
Prihod enot še poteka
20. 08. 2001 00.00
V Makedonijo še naprej prihajajo enote v okviru nove misije zveza Nato na Balkanu. Pregnanci z območja Tetova medtem s cestnimi blokadami preprečujejo prehajanje mednarodnim mirovnim silam na Kosovo.
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Ubiti trije palestinski aktivisti
02. 07. 2001 00.00
V izraelskem mestu Jahud blizu Tel Aviva sta danes eksplodirala dva avtomobila bombi, ki pa nista zahtevali žrtev. Po poročanju izraelskega radia, sta avtomobila v času eksplozije stala pred stanovanjskimi poslopji, povzročila pa naj bi nekaj gmotne škode. Odgovornost za eksploziji je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (FPLP. Privrženci oboroženega krila FPLP so izvedli ta dva napada, da bi maščevali smrt palestinskih aktivistov, ki so bili ubiti včeraj v Dženinu na Zahodnem bregu, je FPLP zapisala v sporočilu.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Sprožena akcija proti ugrabiteljem
28. 05. 2001 00.00
Filipinska predsednica Gloria Arroyo je odredila akcijo proti muslimanskemu uporniškemu gibanju Abu Sajaf, ki je v soboto v nekem hotelu v filipinskem letovišču Dos Palmas ugrabila 16 turistov in 4 uslužbence. Med talci so tudi trije ameriški državljani. Eden od ugrabljenih Američanov je za neko filipinsko radijsko postajo potrdil, da se talci dobro počutijo.
Bombna napada v Jeruzalemu
27. 05. 2001 00.00
Prva bomba je eksplodirala malo po polnoči v četrti z lokali, kjer se zbirajo mladi, vendar žrtev ni bilo. Že čez devet ur je v Jeruzalemu v bližini poveljstva izraelske policije v zahodnem delu mesta eksplodirala druga bomba. Kot je povedal načelnik tamkajšnje policije, je bilo ranjenih 31 oseb. Odgovornost za napad je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je pojasnila, da je bomba odgovor na izraelske zločine.
Novi vdori Izraelcev
11. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je danes prodrla 700 metrov globoko na palestinsko ozemlje na območju Gaze kot odgovor na današnji palestinski napad z granatami na izraelske vojake, v katerem sta bila dva vojaka ranjena. Sicer pa je izraelska vojska na palestinsko ozemlje v zadnjih 24 urah vkorakala petkrat. Neimenovani predstavnik izraelske vojske je povedal, da bo vojska na palestinsko avtonomno ozemlje vdrla po vsakem palestinskem napadu na izraelske položaje.
Prestolnica praznuje Dan miru
09. 05. 2001 00.00
9. maj, obletnica osvoboditve slovenske prestolnice, je v statutu ljubljanske mestne občine zapisan kot mestni praznik Dan miru. S praznovanjem tega praznika, ki se je pred tem imenoval Dan zmage, je povezana tudi tradicionalna rekreativna prireditev Pohod po poti okoli Ljubljane - po 35 km trasi, kjer je nekoč med vojno stala žičnata ograja -, ki jo letos pripravljajo že 45. Mesto sicer praznuje še en praznik - 14. april, dan prve pisne omembe Ljubljane kot mesta.
Ob obletnici osvoboditev taborišč
29. 04. 2001 00.00
Te dni mineva 56 let od osvoboditve nekdanjih koncentracijskih taborišč Dachau in Jasenovac. Na prostoru nekdanjega taborišča Dachau, kjer je prišlo 28. aprila 1945 do vstaje taboriščnikov, bodo danes pripravili mednarodno spominsko slovesnost, ki se je bosta poleg 50 nekdanjih taboriščnikov in njihovih svojcev iz Slovenije udeležila tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in predstavnica generalnega konzulata v Münchnu Jelka Travnik. Ob tem bosta pred spomenik, ki je skupen vsem žrtvam tega taborišča, položila venec.
Novi spopadi v Gazi
28. 04. 2001 00.00
Izraelska vojska je zaprla vse prehode med severnim in južnim delom Gaze, potem ko so Palestinci z granatami obstreljevali judovska naselja. V minometnem obstreljevanju naselja Netzer Hazani naj bi bilo ranjenih pet mladoletnikov, od teh eden huje, medtem ko med obstreljevanjem naselji Kfar Darom in Nicanit v noči na soboto med Izraelci ni bilo ranjenih, v povratnem ognju pa sta bila ranjena dva, oziroma po palestinskih virih, štirje Palestinci, od tega trije pripadniki palestinskih varnostnih sil. Palestinci so v popoldanskem obstreljevanju izstrelili šest granat, nekaj pa jih je zadelo mladinski center. Odgovornost za napade je že prevzelo palestinsko gibanje Fatah, ki je v sporočilu za javnost pojasnilo, da napadi predstavljajo prvega v nizu odgovorov na izraelsko nasilje, predvsem na štiri mrtve palestinske aktiviste, ki jih je v četrtek ubila eksplozija bombe. To se je zgodilo le dan pred tem, ko bi moral izraelski zunanji minister Shimon Peres odpotovati v Kairo in Aman, na pogovore o egiptovsko-jordanskem mirovnem načrtu. Izraelske oblasti pa so kljub spopadom prvič po štirih mesecih palestinskim policistom dovolile, da nemoteno patrulirajo na območju Gaze. Napadi na palestinske skrajne aktiviste so povzročili, da so pred kratkim palestinske frakcije sklenile vrste, tako se sedaj z ramo ob rami borijo muslimanski skrajneži Fataha, Hamasa in marksistične Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. V mestu Ramala pa naj bi bilo po podatkih tamkajšnjega palestinskega predstavnika Rdečega križa v spopadih med izraelsko in palestinsko stranjo lažje ranjenih 14 ljudi, ena oseba pa težje ranjena. Palestinsko vodstvo je obtožilo Izrael, da nadaljuje vojaško agresijo in izrazilo dvom glede izraelskih prizadevanj za umiritev razmer. Palestinsko vodstvo je prav tako pozvalo ameriško administracijo, naj si prizadeva za prenehanje spopadov.
ZZB NOB podelila priznanje Kučanu
26. 04. 2001 00.00
Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.
V Iranu prepovedana opozicija
18. 03. 2001 00.00
Iransko revolucionarno sodišče je prepovedalo delovanje opozicijskega Gibanja za osvoboditev Irana, je danes poročal tamkajšnji radio. Ta napredna islamska skupina je sicer prepovedana, vendar so doslej njeno delovanje dopuščali. "Vsakršne dejavnosti gibanja so prepovedane in nezakonite," je dejal predstavnik sodišča in dodal, da je cilj njegovih članov zrušitev islamske ureditve v državi.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.