ozemlja
Vse hujši spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 12. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se kljub svetemu muslimanskemu mesecu Ramadanu spopadi med Palestinci in Izraelci stopnjujejo. Dva Palestinca sta bila ubita, več izraelskih vojakov pa je ranjenih. Od konca septembra je bilo v spopadih ubitih že 288 ljudi.
Prekinitev diplomatskega dialoga?
01. 12. 2000 00.00
Reški dnevnik Novi list v današnji izdaji poroča o včerajšnji zavrnitvi sprejetja protestne note slovenskega zunanjega ministrstva na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Časnik objavlja neuradno stališče slovenskega zunanjega ministrstva, da je to dejanje, ki se doslej v hrvaško-slovenskih odnosih doslej še ni zgodilo, moč smatrati kot prekinitev diplomatskega dialoga.
Barak o prenosu oblasti na Palestince
30. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes predlagal prenos oblasti na Palestince na dodatnih 10-odstotkih Zahodnega brega v okviru morebitnega prehodnega mirovnega sporazuma. "Če se nam ne bo uspelo dogovoriti o statusu vzhodnega Jeruzalema in vrnitvi palestinskih beguncev, bi lahko sklenili vsaj prehodni sporazum," je dejal Barak. Po njegovem mnenju bi lahko omenjeni odprti vprašanji rešili v ločenem sporazumu v naslednjih dveh ali treh letih.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Napeto na jugu Srbije
26. 11. 2000 00.00
V zadnjih 24 urah v varnostnem območju ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo ni bilo oboroženih spopadov, vendar pa napetost narašča, saj se v ponedeljek ob 19. uri izteče rok, ki ga je srbska vlada postavila Albancem in mednarodnim mirovnim enotam KFOR za umik oboroženih albanskih skupin s kriznega območja v občini Bujanovac, so poročali srbski mediji.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.
V bombardiranju ubit nemški zdravnik
16. 11. 2000 00.00
Izraelski vojaški helikopterji so pozno sinoči odvrgli tri rakete na poslopje sedeža gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Hebronu na Zahodnem bregu, so danes povedali očividci. Po njihovih navedbah je bilo poslopje v času napada prazno. Izraelska vojska se za zdaj še ni odzvala na te informacije. V izraelskem bombardiranju palestinskega kraja Beit Jala blizu Betlehema pa je bil v noči na četrtek ubit nemški zdravnik Harry Fisher, je poročala agencija AFP. Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski vojaški radio na vprašanje o možnosti tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom dejal, da "niso niti blizu takšnemu srečanju". Barak je dejal, da v sedanjih razmerah na območju ni možnosti za resne pogovore. Barak je minuli mesec zahteval prekinitev mirovnih pogovorov s Palestinci, pri čemer je zatrdil, da jih Izrael ne bo nadaljeval, dokler se ne bo končalo večtedensko nasilje na območju, v katerem je doslej umrlo najmanj 227 ljudi, večina Palestincev. Barak je v pogovoru na radiu še dejal, da je Izrael v zadnjih dneh do nadaljnjega zamrznil prenos sredstev, ki jih dolguje palestinskim avtonomnim oblastem. V skladu z gospodarskimi sporazumi, sklenjenimi leta 1995 v Parizu, se je Izrael obvezal, da palestinskim oblastem izplača carinske in druge takse. Te so morali Palestinci plačati za izdelke, ki potujejo na palestinska območja prek izraelskega ozemlja.
Ne bodo več praznovali prinčevega rojstnega dne
10. 11. 2000 00.00
Britanski Deviški otoki so umaknili rojstni dan britanskega princa Charlesa iz seznama uradnih državnih praznikov. Namesto 14. novembra bodo otočani odslej naprej praznovali rojstni dan nekdanjega guvernerja H. Lavity Stoutta 7. marca. Sedanji guverner Ralph O'Neal je poudaril, da ne vidi razloga, zakaj bi praznovali rojstni dan princa Charlesa, ki ga ne praznujejo niti v njegovi domovini. To je le še ena simboličnih gest, s katerimi se poskušajo nekdanja britanska ozemlja v Karibskem otočju, med katerimi sta tudi Barbados in Jamajka, otresti svoje kolonialne preteklosti. O'Neal je dejal še, da so hoteli počastiti Stoutta, ki je bil prvi guverner Deviških otokov od leta 1967 do 1971, kasneje pa je to mesto prevzel še dvakrat, in sicer od leta 1979 do 1983 in od 1986 do svoje smrti leta 1995.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Spopadi na Bližnjem vzhodu
21. 10. 2000 00.00
S palestinskega ozemlja danes znova poročajo o novih spopadih. V spopadih med Palestinci in izraelskimi vojaki, ki so se vneli v kraju Kan Junes, južno od Gaze, je bilo ranjenih 15 Palestincev. Približno 300 protestnikov je s kamenjem obmetavalo izraelske vojake, ki so odgovorili s streli.
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Etapni cilj dirke Po Italiji v Ljubljani
09. 10. 2000 00.00
Italijansko delegacijo kolesarske dirke Po Italiji, ki jo je vodil direktor dirke Carmine Castellano, je sprejel slovenski predsednik Milan Kučan. Castellano je potrdil, da bodo konec maja 2001 dve etapi potekali po delu slovenskega ozemlja
Slovenija ratificirala listino SE
04. 10. 2000 00.00
Slovenija je danes ratificirala listino Sveta Evrope o manjšinskih jezikih, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2001. Poleg omenjene listine je Slovenija ratificirala še sporazum o začasnem brezcarinskem uvozu zdravniške, kirurške in laboratorijske opreme ter sporazuma o izmenjavi reagentov za določanje krvnih skupin in tkiva, so sporočili iz Sveta Evrope.
Janša prejel poročilo Pentagona
30. 09. 2000 00.00
Slovenski obrambni minister Janez Janša se je v Pentagonu, po uradnem sprejemu z nastopom častne straže, srečal z ameriškim kolegom Williamom Cohenom, ki mu je predal poročilo o slovenski obrambi (Defense Assessment Study), ministra pa sta se med drugim pogovarjala o slovenskem približevanju zvezi NATO ter položaju v JV Evropi. Janša se je v Washingtonu srečal tudi z nekaterimi senatorji in predstavniki ameriške administracije, ki so se zanimali za njegove ocene položaja v JV Evropi.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Je avstralska policija preprečila katastrofo
26. 08. 2000 00.00
Policija na Novi Zelandiji je preprečila napad na jedrski reaktor v Sydneyu, ki je bil načrtovan med olimpijskimi igrami, je danes poročal časnik New Zealand Herald, poročanje pa je potrdila tudi policija v Sydneyu. Policija je namreč v Aucklandu odkrila glavni štab teroristov, v katerem so našli več natančnih načrtov mesta Sydney s posebnimi oznakami reaktorja.194160Jedrski reaktor v mestu Luca Heights na jugu Sydneya uporabljajo le v znanstvene namene in je edini v Avstraliji. Policija doslej ni aretirala nikogar, preiskava pa se nadaljuje. V ozadju načrtovanega napada naj bi bil po celem svetu znan teroristični voditelj Osama Bin Laden. Bin Laden trenutno živi v Afganistanu, kjer je 80 odstotkov ozemlja pod nadzorom talibanov, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 300 milijonov ameriških dolarjev. Od napadov na ameriška veleposlaništva v Afriki tarča mednarodnih izsledovalcev teroristov. Ameriška zvezni preiskovalni urad FBI je na njegovo glavo razpisal pet milijonov ameriških dolarjev. Varnostne službe zahodnih držav ga smatrajo kot enega izmed najnevarnejših teroristov na svetu, saj naj bi organiziral celo vrsto krvavih atentatov. Vodi Islamsko fronto, združenje šestih največjih terorističnih skupin iz Afganistana, Egipta, Alžirije, Bangladeša, Pakistana in Kašmirja.
Istri ne grozi pomanjkanje pitne vode
23. 08. 2000 00.00
Kljub temu da Rižanski vodovod črpa vodo iz vseh štirih razpoložljivih vodnih virov - iz Kraškega vodovoda, Rižane, sečoveljskih vodnih virov in hrvaških Gradol, oskrbi s pitno vodo ne grozijo omejitve, je povedal direktor pogona Rižanskega vodovoda Vlado Knez in zanikal morebitno kritično pomanjkanje vodnih virov. Razmere so običajne za obdobje, ko poraba pitne vode v Slovenski Istri dosega 33.000 kubičnih metrov vode na dan in ko je vrhunec porabe pitne vode mimo. V Rižanskem vodovodu so prepričani, da razmere niso zaskrbljujoče, zaskrbljujoča je srednjeročna in dolgoročna preskrba pitne vode, ko jim leta 2005 poteče pogodba za oskrbo z vodo iz Geradol, nadomestni vodni vir pa še ni zagotovljen, je dodal Knez.
Spor zaradi gradnje kozmodroma
22. 08. 2000 00.00
Ameriška družba Beal Aerospace Technologies namerava v pokrajini Essequibo, ki jo imata za svojo tako Gvajana kot Venezuela, zgraditi vesoljsko izstrelišče. Obmejni spor o lastništvu ozemlja je nastal že davno, toda območje je slabo naseljeno in zato hujših nesoglasij doslej ni povzročalo. Odločitev ameriške družbe, ki je z vlado Gvajane podpisala sporazum o nameravani graditvi izstrelitvene ploščadi, je spor zaostrila.
SNS protestira proti obisku Haiderja
18. 08. 2000 00.00
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je danes v izjavi za javnost v imenu stranke protestiral proti prihodu koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Slovenijo. Haider je namreč danes prispel na Bled, kjer poteka golf turnir, in na novinarski konferenci spregovoril na temo Brez meja - Evropska mreža.
Indija obtožuje Pakistan
15. 08. 2000 00.00
Indijski premier Atal Behari Vajpayee je danes v govoru ob dnevu indijske neodvisnosti obtožil Pakistan, da v Kašmirju, ki je razdeljen na indijski in pakistanski del, podpira teroristično kampanjo in podpihuje nasilje. Dejal je še, da je Kašmir del indijskega ozemlja in da se Pakistan moti, če misli drugače. Vajpayee je poudaril željo kašmirskega prebivalstva po vzpostavitvi miru v Kašmirju. Pakistan je tisti, ki po njegovih besedah preprečuje kakršenkoli poskus sklenitve premirja.
Muslimanski uporniki Indiji grozijo z novimi napadi
14. 08. 2000 00.00
Skupine muslimanskih upornikov so Indiji danes zagrozile, da bodo jutri v indijskem delu Kašmirja, ob dnevu indijske neodvisnosti, izvedle več množičnih napadov. "Izvedli bomo silovite množične napade na vojaške objekte v zasedenem Kašmirju in dan indijske neodvisnosti bo postal dan uničenja," je povedal tiskovni predstavnik gibanja Harkatul Mudžahedin. Predstavnik nekega drugega uporniškega gibanja pa je povedal, da so že izbrali samomorilske napadalce. Oba sta poudarila, da so cilji napadov izključno vojaški objekti.
Zavezniška letala nadaljujejo napade na Irak
13. 08. 2000 00.00
Zahodne države nadaljujejo letalske napade na Irak, ameriško poveljstvo pa zanika iraške trditve o napadih na civilne cilje.
Štirje mrtvi v spopadih v Kirgizistanu
12. 08. 2000 00.00
Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so bili v današnjih spopadih z islamskimi uporniki na jugu Kirgizistana ubiti štirje pripadniki kirgizijskih vladnih sil. Dva vojaka so ugrabili, dva pa sta izginila, vendar sumijo, da so tudi za njuno izginotje odgovorni skrajneži.
Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.