ozemlja
V poplavah v Bangladešu umrlo več kot 500 ljudi
01. 09. 1998 08.44
V poplavah, ki že dva meseca pustošijo po kar dveh tretjinah ozemlja v Bangladešu, je po najnovejših uradnih potakih umrlo že več kot 500 ljudi, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 30 milijonov prebivalcev, poroča agencija United News.
Najmanj 16 mrtvih v zemeljskih plazovih v zahodnem Nepalu
31. 08. 1998 09.14
V zemeljskih plazovih, ki jih je v zahodnem Nepalu sprožilo močno deževje, je umrlo 16 ljudi, 13 pa jih še vedno pogrešajo. Plazovi so ljudi v vaseh presenetili ponoči. Uničenih je okoli 150 hiš. Monsunsko deževje v južni Aziji je letos izredno obilno; v Bangladešu sta pod vodo dve tretjini ozemlja države, umrlo je več kot 500 ljudi, medtem ko je v poplavah na severu in vzhodu Indije umrlo že več kot 1000 ljudi.
Dogovor o umiku izraelske vojske z zasedenih ozemelj na Zahodnem bregu
31. 08. 1998 09.02
Izraelski in palestinski pogajalci naj bi dosegli dogovor o tem, kako najti pot za nadaljnji umik izraelske vojske z zasedenih ozemelj na Zahodnem bregu, poroča izraelski radio. Predlog, ki so ga oblikovali pogajalci o umiku s skupno 13 odstotkov ozemlja, morajo zdaj potrditi še politični voditelji obeh strani. Predlog predvideva, da bi 3 odstotke ozemlja, od koder naj bi se umaknili izraelski vojaki, razglasili za naravni rezervat.
VS sprejel resolucijo o Afganistanu
29. 08. 1998 09.21
Varnostni svet OZN je v petek popoldne soglasno sprejel resolucijo, s katero je zahteval prekinitev spopadov v Afganistanu in obsodil napade na osebje OZN. Resolucija je bila sprejeta na pobudo Rusije, pri njenem oblikovanju pa je sodelovalo več držav, med njimi tudi Slovenija.
Hrvaški policisti na slovenskem ozemlju
26. 08. 1998 12.57
Slovenski policisti so v ponedeljek, 24. avgusta, ob 9. uri na slovenskem ozemlju na območju postojnske uprave za notranje zadeve - približno 200 metrov od mejne črte - med slovenskim mejnim prehodom Jelšane in hrvaškim prehodom Rupa zalotili dva hrvaška policista s Primorsko-Goranske policijske uprave. Hrvaška policista sta bila v službenem vozilu, uniformirana in oborožena, na omenjeno območje pa sta se pripeljala po makadamski cesti, ki vodi iz hrvaškega kraja Šapjane do ceste, ki povezuje oba mejna prehoda, so sporočili z notranjega ministrstva.
Ross nadaljuje pogajanja z Izraelom in Palestinci
25. 08. 1998 15.05
Ameriški posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross je danes v Oslu nadaljeval pogajanja s predstavniki izraelske vlade in palestinskih avtonomnih oblasti o umiku izraelskih enot z Zahodnega brega.
V Haagu začetek največjega procesa doslej
17. 08. 1998 14.03
Pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu se je začel doslej največji proces, saj se bo pred njim naenkrat zagovarjalo šest obtoženih vojakov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Gre za nekdanje bosansko-hrvaške vojake Zorjana, Mirjana in Vlatka Kupreškića, Draga Josipovića, Dragana Papića in Vladimirja Šantića, ki jih obtožnica v 19 točkah bremeni zločinov proti človeštvu in hudih kršitev vojaškega prava in človekovih pravic. Obtoženi naj bi leta 1993 sodelovali pri napadih na muslimanske vasi v osrednji Bosni in pri tem ustrelili številne civiliste, med njimi ženske in otroke. Vseh šest trdi, da so nedolžni.
Prodaja med diktaturo nagrabljenih nepremičnin
12. 08. 1998 08.03
Hiše, vile in druge nepremičnine tesnih sodelavcev pokojnega filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa v vrednosti 23,7 milijona dolarjev bodo prodali na dražbi. Prodajo organizira odbor za privatizacijo pod vodstvom ministra za finance Edgarja Espiritua.
Palestinci zavračajo mirovni načrt
04. 08. 1998 11.41
Včeraj so za zaprtimi vrati potekala pogajanja med predstavniki izraelske vlade in vodjem palestinske pogajalske skupine, nobena od strani pa ni imela takojšnjih pripomb na vsebino pogovorov. Danes pa je visoki palestinski predstavnik povedal, da Palestinci zavračajo načrte, ki jih je za vzpostavitev mirovnega procesa na včerajšnjem srečanju predstavila izraelska stran. Po njegovih besedah ti načrti ne predstavljajo smiselne osnove za nadaljevanje pogajanj.
Drašković za razglasitev izrednih razmer na Kosovu
03. 08. 1998 14.49
Srbsko gibanje za obnovo (SPO) je danes zahtevalo sklic izrednega zasedanja srbskega parlamenta o položaju na Kosovu, na katerem naj bi razpravljali o predlogu za uvedbo delnih izrednih razmer v pokrajini, je v sporočilu za javnost napovedal predsednik SPO Vuk Drašković.
Nadaljevanje pogajanj za mir v Izraelu
03. 08. 1998 09.04
V Jeruzalemu naj bi se danes nadaljevala izraelsko-palestinska pogajanja, in sicer kljub temu, da je palestinska stran včeraj ocenila, da so bili pogovori z Izraelom minula dva tedna ''izguba časa''. Pogajanja Izraelcev in Palestincev, s katerimi bi pospešili 16 mesecev zastali bližnjevzhodni mirovni proces so obnovili pred dvema tednoma, vendar doslej še niso dosegli nobenega napredka. Palestinska stran je pristala na predlog ZDA po umiku izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega, Izraelci pa temu nasprotujejo in so se pripravljeni umakniti le z 10 odstotkov omenjenega območja.
Požari v Grčiji se širijo
27. 07. 1998 14.32
Uničujoči požari v Grčiji se še naprej širijo. Davi je gorelo v obsežnem delu Mesine na zahodu Peloponeza vse do Seresa na severovzhodu. Velika vročina in močan veter še otežujeta gašenje.
IDS predlaga skupno upravljanje Piranskega zaliva
21. 07. 1998 16.41
Podpredsednik Istrske demokratske zveze (IDS) Damir Kajin je danes v Pulju poudaril, da vprašanja Piranskega zaliva ni moč rešiti brez popuščanja obeh strani. Kajin je zato predlagal skupno upravljanje Piranskega zaliva; takšen pristop je po njegovih besedah edini sprejemljiv, saj bi Slovenija dobila nemoten izhod na odprto morje, Hrvaška pa ne bi izgubila niti koščka svojega ozemlja.
Tirana obtožila Beograd zavestnega kršenja suverenosti albanskega ozemlja
19. 07. 1998 09.41
Tirana je Beograd obtožila zavestnega kršenja suverenosti albanskega ozemlja. Tako naj bi srbski graničarji v soboto streljali na Albance na albanskem ozemlju, kar Albanija najostreje obsoja kot ''očitno izzivanje'' in ocenjuje, da skuša Beograd državo potisniti v spor, so sinoči objavili v Tirani. Beograd je albanske obtožbe zavrnil. Beograjska televizija je sinoči poročala, da je 1000 borcev Osvobodilne vojske Kosova (OVK) v soboto skušalo vdreti na Kosovo iz Albanije. Jugoslovanski graničarji naj bi večini prehod preprečili, skupini 200 borcev pa je uspelo prečkati mejo. Po hudih spopadih je vojski uspelo ''razbiti'' to skupino, pri čemer je umrlo 30 pripadnikov OVK, je še poročala televizija, ki se je sklicevala na jugoslovansko vojsko.
Palestinci bodo zahtevali izraelski umik s 40 odstotkov Zahodnega brega
13. 07. 1998 09.08
Palestinski pogajalec Saeb Erakat je danes potrdil, da bodo Palestinci na morebitnih neposrednih pogajanjih z Izraelom, ki jih predlaga Washington, zahtevali umik izraelske vojske s 40 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu. Tako Palestinci ne bodo privolili v ameriški predlog o umiku s 13 odstotkov Zahodnega brega.
Častnik OVK: Nadziramo skoraj polovico kosovskega ozemlja
09. 07. 1998 13.43
Danes agencije znova poročajo o hudih spopadih med srbskimi in albanskimi silami. Kot je v Prištini poročal albanski informacijski center, so v okolici Djakovice potekali spopadi med posebnimi enotami srbske policije in silami Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Djakovica, ki leži v bližini albanske meje, velja za najpomembnejšo strateško točko OVK. Po albanskih navedbah so spopadi zahtevali številne žrtve na obeh straneh. Samo sinoči je policija z območja spopadov odpeljala pet mrtvih Albancev. Srbska stran do dogodkov za zdaj še ni zavzela nobenega uradnega stališča.
Kazahstan in Kitajska rešili obmejne spore
05. 07. 1998 10.27
Kitajska in Kazahstan sta odpravili zadnje obmejne nesporazume, je po srečanju s kitajskim kolegom Jiang Zeminom v Almatyju včeraj povedal kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev. Dodal je, da na 1700 kilometrov dolgi meji med državama tako ni več spornih vprašanj. Ruska tiskovna agencija Interfax pa je poročala, da sta oba predsednika podpisala ustrezen obmejni sporazum, po katerem bo od 1000 kvadratnih kilometrov spornega ozemlja Kazahstan dobil 53, Kitajska pa 47 odstotkov.
Zgodovinski kitajsko-kazahstanski sporazum o meji
04. 07. 1998 12.31
Kitajska in Kazahstan sta danes podpisala sporazum, s katerim sta rešila dolgoletne spore okoli 1700 kilometrov dolge meje in dveh območij na jugo- in severovzhodu Kazahstana.
Od danes zamrznjeno premoženje ZRJ in Srbije v državah EU
24. 06. 1998 15.41
Premoženje Zvezne republike Jugoslavije in Srbije je od danes v državah Evropske unije zamrznjeno v skladu z odločitvijo, ki so jo zunanji ministri unije sprejeli 8. junija v znak protesta zaradi politike vlade jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na Kosovu.
Eritrejci davi napadli etiopsko postojanko
10. 06. 1998 10.44
Eritrejske sile so ponoči napadle največjo etiopsko obmejno postojanko v severozahodni provinci Tigray. Kot je sporočila etiopska vlada, se spopadi še nadaljujejo, Eritrejci pa naj bi postojanko napadli z etiopskega ozemlja.
Generalna skupščina IPI nagradila beograjski Radio B 92
27. 05. 1998 14.28
Generalna skupščina Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) je danes nagrado Pionirja svobodnih medijev podelila neodvisni beograjski radijski postaji Radio B 92.
Srečanje Madeleine Albright in Jaserja Arafata v Londonu
18. 05. 1998 09.56
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright naj bi se danes v Londonu sestala s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, se je izvedelo iz ameriških virov. Druge podrobnosti niso znane. Pred srečanjem z Arafatom naj bi imela Albrightova še sestanek s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom. Ta se je v nedeljo v Washigtonu srečal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, vendar pa srečanje ni prineslo bistvenega napredka. Medtem pa je radio judovskih naseljencev v Jeruzalemu poročal, da bo Izrael najverjetneje sprejel ameriški predlog o umiku s 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega. Radio je menil, da bi takšno dejanje vsekakor škodovalo izraelskim nacionalnim interesom in interesom naselij.
Arafat v Jordaniji na pogovorih o mirovnem procesu
16. 05. 1998 09.51
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes začel pogovore z jordanskim kraljem Huseinom, s katerim se bo pogovarjal o izraelski zavrnitvi ameriškega predloga, ki predvideva umik izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu.
Nadaljevanje pogajanj za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa
05. 05. 1998 07.43
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po današnjem londonskem srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom na vprašanje o možnostih za oživitev bližnje vzhodna mirovnega procesa, ki je v slepi ulici že več kot leto dni, zagotovil: "Delamo za napredek mirovnega procesa". Netanjahujev tiskovni predstavnik pa je danes vnovič zavrnil ameriški predlog, po katerem naj bi se izraelska vojska umaknila s 13 odstotkov zasedenih palestinskih ozemelj. "Številka 13 odstotkov vključuje ozemlja, ki jih ne moremo zapustiti," je dejal tiskovni predstavnik David Bar-Ilan. Takoj po sestanku z gostiteljem Blairom je Netanjahu odšel na nove pogovore z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, že tretje v dveh dnevih. Albrightova se je po sinočnjih srečanjih z Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom odločila za podaljšanje svoje pogajalske misije v Londonu. Proti poldnevu se bo ameriška državna sekretarka vnovič srečala tudi z Arafatom.
Izrael le za 9-odstotni umik
04. 05. 1998 11.16
Izrael se ni pripravljen umakniti z več kot 9 odstotkov Zahodnega brega, saj bi umik z večjega dela ozemlja ogrozil njegovo varnost, je danes v Londonu dejal tiskovni predstavnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.
Vlada sprejela uredbo o prepovedi prodaje orožja ZRJ
30. 04. 1998 14.51
Vlada je včeraj na korespondenčni seji sprejela uredbo o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo ali dobavljanje orožja in vojaške opreme ZR Jugosaviji, vključno s Kosovom. Varnostni svet OZN je to resolucijo, s katero želi ohraniti mir in stabilnost na Kosovu ter preprečiti oboroževanje in urjenje osebja za tamkajšnje teroristične dejavnosti, sprejel 31. marca letos, so danes sporočili iz urada vlade za informiranje. Republika Slovenija se z uredbo o izvajanju resolucije tudi zavezuje, da preko svojega ozemlja ne bo dopustila tranzita pošiljk z vojaško opremo na omenjena območja.
Arafat tudi uradno sprejel ameriški predlog o Zahodnem bregu
29. 04. 1998 15.50
Vodja Palestincev Jaser Arafat je danes prvič javno potrdil, da sprejema ameriški predlog o umiku izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu.
Guterris končuje obisk na Kitajskem
23. 04. 1998 11.00
Portugalski premier Antonio Guterris končuje petdnevni obisk na Kitajskem. Na pogovorih, ki jih je opravil s kitajskimi voditelji, je bila glavna tema vprašanje izročitve Macaa Kitajski leta 1999.
Cohen v Evropi in Bližnjem Vzhodu
14. 04. 1998 11.21
Ameriški obrambni minister William S. Cohen bo ta teden obiskal več evropskih in bližnjevzhodnih držav, kjer se bo s sogovorniki pogovarjal o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, zvezi NATO in modernizaciji obrambnih sil.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.