ozračja
Pahor in Tomčić v Podčetrtku
01. 06. 2001 00.00
Predsednika slovenskega in hrvaškega parlamenta Borut Pahor in Zlatko Tomčić sta se danes v Podčetrtku sešla na delovnem srečanju, ki sta ga označila kot izraz njune pripravljenosti in pripravljenosti parlamentov obeh držav, da dajo vzpodbudo vladam pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Pobuda za srečanje s hrvaškim kolegom je prišla iz Pahorjeve strani. Predsednik DZ Pahor je srečanje izpostavil kot simbol želje po ustvarjanju ustreznega političnega ozračja med državama, v okviru katerega bosta obe diplomaciji in predsednika vlad storila pričakovane korake pri urejanju odprtih vprašanj. Po njuni oceni je namreč dozorel čas za rešitev teh vprašanj.
Za Zemljo slabo skrbimo
31. 05. 2001 00.00
Nasini znanstveniki so predstavili rezultate raziskave o virih onesnaženja zraka z ogljikovim monoksidom. Podatke o emisijah tega plina v ozračje je od marca do decembra lani zbiral ameriški raketoplan Terra, ki Zemljo obkroži kar šestnajst krat na dan.
Zavezanost kjotskemu protokolu
25. 05. 2001 00.00
S pozivom k boju proti podnebnim spremembam se je v Pekingu končalo srečanje zunanjih ministrov Azija-Evropa (ASEM), ki združuje članice EU in deset azijskih držav. Celotna mednarodna skupnost se mora spoprijeti z resno nevarnostjo, ki grozi zaradi globalnega segrevanja ozračja, so v skupni izjavi zapisali udeleženci srečanja. Zunanji ministri ASEM so s tem poudarili zavezanost svojih držav h kjotskemu protokolu o zmanjšanju emisij škodljivih plinov, katerega ratifikacijo so ZDA zavrnile.
Kršenje obveznosti iz Kjotskega protokola
14. 05. 2001 00.00
Slovenija je edina med nekdanjimi socialističnimi državami vzhodne in srednje Evrope, ki je v zadnjih letih bistveno povečala emisije toplogrednih plinov, zaradi katerih se povečuje povprečna temperatura ozračja. S tem Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz kjotskega protokola, s katerimi se je obvezala, da bo zmanjšala količine ogljikovega dioksida iz industrije, kmetijstva in gospodinjstev.
Endeavour pristal v Kaliforniji
01. 05. 2001 00.00
Po dvanajstdnevnem poletu se je iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je ob 18.10 in 44 sekund po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave, ki leži v ameriški zvezni državi Kalifornija.
ZDA zavračajo Kjotski protokol
22. 04. 2001 00.00
V New Yorku so se, na prvem sestanku po propadu novembrskega vrha o klimatskih spremembah v Haagu, zbrali ministri za okolje iz vsega sveta. Medtem ko se je več kot 40 predstavnikov držav izreklo za obvezno zmanjšanje emisij škodljivih snovi, so Združene države Amerike vztrajale, da bi spoštovanje dogovora iz Kyota preveč škodilo ameriškemu gospodarstvu, ki je največji svetovni onesnaževalec okolja. Administracija predsednika Busha namreč zagovarja prostovoljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Več kot 6 milijard nas je...
05. 04. 2001 00.00
Oddelek za gospodarske in socialne zadeve Združenih narodov je zaradi skrbi o posledicah sprememb okolja izdal prvo pregledno tabelo o prebivalstvu, okolju in razvoju, ki vsebuje demografske podatke iz popravljene projekcije o svetovnem prebivalstvu iz leta 2000. Demografski podatki vključujejo število svetovnega prebivalstva, gostoto poseljenosti, stopnje rasti v vseh državah sveta, podatke o naravnih virih, kmetijstvu, onesnaževanju okolja in številne druge. ZN ocenjujejo, da na svetu trenutno živi 6,1 milijarde ljudi, pri čemer jih 80 odstotkov živi v manj razvitih regijah. Prebivalstvo narašča po letni stopnji 1,2 odstotka, kar pomeni, da je Zemlja vsako leto bogatejša za 77 milijonov ljudi.
Bush zavrnil sporazum o emisiji plinov
29. 03. 2001 00.00
Bela hiša je včeraj sporočila da je predsednik Bush zavrnil dogovor iz Kjota na Japonskem, v katerem so se države dogovorile o zmanjšanju emisije škodljivih plinov. Ameriški predsednik Bush sporazumu nasprotuje, ker je v nasprotju z ameriškimi gospodarskimi interesi. ZDA so največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Padec Mira bo zavarovan
07. 03. 2001 00.00
Rusija je osebam, ki bi jih lahko prizadel padec ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pripravljena izplačati odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Izbruh na Soncu pospešil padanje Mira
27. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da je ruska orbitalna znanstvena postaja Mir višino poleta nad Zemljo začela izgubljati hitreje, kot v prejšnjih dneh. Do hitrejšega padanja prihaja zaradi večje gostote ozračja, ki jo je povzročil ponedeljkov izbruh na Soncu.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Kilimandžaro kmalu brez snežene kape
21. 02. 2001 00.00
Snežena kapa na najvišji afriški gori Kilimandžaro bo izginila manj kot v 15 letih, so nedavno opozorili ameriški znanstveniki. Izginotje ali znatno zmanjšanje grozi tudi ledenikom na najvišjih gorah na svetu od Peruja do Tibeta, medtem ko bo v Alpah do leta 2025 izginilo kar 90 odstotkov ledenikov. Strokovnjak za podnebje z ameriškega raziskovalnega centra Byrd Polar v ameriški zvezni državi Ohio Lonnie Thompson ocenjuje, da je taljenje snega eden od najočitnejših znakov, da gre za globalno segrevanje ozračja. Thompson je dejal, da je na Kilimadžaru danes približno 82 odstotkov manj snega in ledenikov kot leta 1912, odkar obstajajo prvi zapisi o tej gori. Sneg se je začel topiti pred sto leti zaradi klimatskih sprememb, vse večje onesnaževanje pa je taljenje snega le še pospešilo.
Švedski Odin uspešno utirjen
20. 02. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji je švedski znanstveni satelit Odin, ki so ga na ruskem daljnovzhodnem kozmodromu Svobodni v amurski pokrajini izstrelili z lahko štiristopenjsko rusko nosilno raketo start-1, dosegel načrtovano orbito.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Podnebne spremembe bodo usodne za človeštvo
19. 02. 2001 00.00
Segrevanje ozračja bo imelo po najnovejših ocenah strokovnjakov uničujoče posledice za človeštvo. Zaradi naraščanja morske gladine bo ogroženih na milijone ljudi na obalnih območjih. Bolezni zaradi zastrupljene vode se širijo, na območjih s sušo in visokimi temperaturami –
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Dr. Rakovec o učinku tople grede
25. 01. 2001 00.00
Po mnenju profesorja doktorja Jožeta Rakovca s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani so napovedi o dvigu temperatur za pet stopinj dokaj nove, strokovnjaki so jo namreč omenjali na konferenci o okolju v Šanghaju. Nedvomno pa drži, da se je temperatura ozračja na Zemlji v zadnjih stotih letih dvignila za stopinjo, kar je po mnenju dr. Rakovca izredno veliko.
Znanstveniki opozarjajo na velike podnebne spremembe
22. 01. 2001 00.00
V Šanghaju se je končalo srečanje znanstvenikov iz 99 držav na temo podnebnih sprememb. Ob zaključku konference, ki jo je pripravilo Medvladno posvetovanje o podnebnih spremembah pri ZN, so objavili poročilo, v katerem opozarjajo na večje spremembe podnebja od predvidenih, suše in druge naravne katastrofe. Poročilo navaja, da bi se v naslednjih stotih letih ozračje zaradi onesnaževanja utegnilo segreti za 5,8 stopinje Celzija.
Kučan o rešitvi vprašanj s Hrvaško
18. 01. 2001 00.00
Predsednik Kučan je danes sprejel predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčića, ki se s parlamentarno delegacijo mudi na enodnevnem obisku v Ljubljani. Hrvaški parlamentarci so se poleg obiska pri predsedniku Kučanu udeležili še srečanja s slovenskimi kolegi in s premierom Janezom Drnovškom. Obisk je bil predvsem vljudnosten, za edino zanimivost pa je poskrbel predsednik hrvaškega parlamenta, ki je odprl vprašanje statusa hrvaške manjšine v Sloveniji.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
Na današnji seji vlade
21. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela program kratkoročnih ukrepov v zvezi z odstranjevanjem odpadkov živalskega izvora zaradi preprečitve tveganja okužbe z BSE. Potem ko je vlada sprejela šestmesečno prepoved uporabe mesno-kostne moke, je namreč spoznala, da se moka tudi po preteku tega roka ne bo uporabila za prehrano živali, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Mesno-kostno moko, ki jo iz živalskih odpadkov izdeluje ljubljanski Koto, bo zato potrebno uničiti. Vlada je tako sprejela uredbo o vpeljavi javne službe za odstranjevanje živalskih odpadkov, z mednarodnim razpisom pa namerava poiskati najugodnejšo možnost sežiga mesno-kostne moke. Ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo ter za finance pa je vlada zadolžila, da pripravijo dolgoročne ukrepe za financiranje uničevanja mesno-kostne moke, tako da bi v kar najmanjši meri prizadeli slovenske pridelovalce mesa.
Leto 2000 eno najtoplejših
19. 12. 2000 00.00
Leto 2000 je bilo eno najtoplejših od začetka beleženja temperature pred 140 leti. Kot je zapisano v najnovejšem poročilu o podnebju v letu 2000, ki ga je danes objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v Ženevi, je temperatura na zemeljskem površju znašala 0,32 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja med letoma 1961 in 1990.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.