pa bo
Annan na afriški turneji
04. 05. 1998 08.36
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je včeraj prispel v Kenijo. Ob prihodu je napovedal, da bo njegov obisk posvečen predvsem reševanju konfliktov na tem območju, še posebej v Sudanu.
Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast
03. 05. 1998 10.22
Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.
V Rusiji v petih letih tri- do petkrat več avtomobilov
03. 05. 1998 10.22
Število avtomobilov naj bi se v Rusiji v naslednjih petih letih povečalo od tri-do petkrat, s čimer se bo ta država po številu osebnih vozil na prebivalca uvrstila med industrializirane države, ki imajo 300 do 400 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Namestnik ministra za promet Anatolij Nasonov je dejal, da povečanje prometa na cestah ogroža prometno varnost, saj je lani v prometnih nesrečah izgubilo življenje skupno 27.000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 178.000. Kljub temu pa se je število smrtnih žrtev lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za dobrih 6 odstotkov, število nesreč pa za 2,5 odstotka.
Sibirske tigre bo ščitila posebna policijska enota
03. 05. 1998 10.20
Na ruskem Daljnem vzhodu so ustanovili posebno policijsko enoto, ki bo skrbela za zaščito tigrov, ki prebivajo na območju ob reki Amur. Kot ocenjujejo, živi v Rusiji le še približno 400 belih oziroma sibirskih tigrov, na Kitajskem in v Koreji pa so zaradi divjih lovcev skoraj izumrli. Tigre še posebej cenijo v tradicionalnem azijskem zdravilstvu.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
V Džakarti in Medanu prišlo do nasilja med študenti in policijo
02. 05. 1998 12.08
V središču indonezijske prestolnice Džakarte in v mestu Medan na otoku Sumatra je danes prišlo do spopadov med policijo in študenti, ki na demonstracijah zahtevajo politične reforme. V Džakarti je policija, ki je uporabila tudi solzivec, nasilno razgnala več sto demonstrantov. Ranjeni so bili najmanj trije študenti. V Medanu pa so študentje zažgali policijsko terensko vozilo in se nato razbežali. Ker je bil Medan prizorišče nasilnih spopadov med policijo in demonstranti že ves teden, so oblasti zaprle glavno univerzo v mestu. Po Indoneziji se danes demonstracij udeležuje več tisoč študentov. Študentje, ki zahtevajo politične in gospodarske reforme demonstrirajo vsak dan že od konca februarja. Povod za današnje proteste je sinočnja izjava indonezijskega predsednika Suharta, ki je dejal, da do konca njegovega mandata, do leta 2003, v državi ne bo političnih reform.
Utah se je rešil, Charlotte v drugem krogu proti Chicagu
02. 05. 1998 12.04
Košarkarji Utah Jazza so v četrti tekmi prvega kroga končnice ameriške košarkarske lige NBA v Hustonu premagali domače rakete s 93:71, izenačili izid v zmagah na 2:2 in izsilili še odločilno peto tekmo. S to zmago so se verjetno izognili prvi ponovitvi neslavnega rekorda, da bi jih kot prvopostavljeno moštvo že v uvodnem krogu končnice premagala ekipa, ki je bila po rednem delu šele na osmem mestu. V zgodovini NBA se je doslej to zgodilo le enkrat, ko je 1994 Denver izločil Seattle. Zmagovalec dvoboja med Utahom in Houstonom (peta tekma bo v nedeljo v Salt Lake Cityju) se bo v drugem krogu pomeril s San Antoniom. V sinočnji tekmi je blestel Karl Malone, ki je dosegel 29 točk. Gostje so dokončno zlomili odpor domačih košarkarjev šele v zadnji četrtini, ki so jo dobili z 28:10. Izkazali so se tudi rezervni igralci Utaha, saj sta Bryon Russel in Shandon Anderson dosegla po 15 točk. Pri poražencih je bil najučinkovitejši Hakeem Olajuwon s 27 točkami, nekoliko bolj razpoložen je bil le še Clyde Drexler (11), ostali pa niso dosegli več kot 10 točk. Igralci Charlotta so šele drugič v zgodovini svojih nastopov v NBA preskočili prvo oviro v končnici. V Atlanti so premagali domače jastrebe z 91:82 in se s skupnim izidom 3:1 v zmagah uvrstili v drugi krog končnice, kjer pa se bodo srečali s Chicagom. Na tekmi v Atlanti se je odlikoval predvsem Anthony Mason, ki je dosegel kar 29 točk, od tega 21 v zadnji četrtini. Ko je bil pet minut pred koncem izid izenačen na 74:74, je prevzel vso odgovornost. Trikrat zapored je zadel izpod koša, z meti mimo visokega centra domačih Dikemba Mutomba, in svojemu moštvu zagotovil prednost šestih točk. Do konca tekme domači niso več zmogli preobrata. Pri zmagovalcih je bil razpoložen še Glenn Rice s 26 točkami, pri poražencih pa je največ, 27 točk dosegel Smith.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Izrael ukinja devizne omejitve za fizične osebe
02. 05. 1998 10.22
Izrael namerava v prihodnjem tednu ukiniti vse omejitve pri deviznih nakupih ali prodajah svojih državljanov, vendar bo zadržal liberalizacijo predpisov za institucionalne vlagatelje in tuje osebe, ki bi želele trgovati na izraelskem terminskem trgu in trgu opcij. S temi ukrepi bodo izraelski državljani lahko prvič vlagali v tuje nepremičnine, lahko bodo odpirali račune v tujih bankah, posedovali bodo lahko tujo valuto v gotovini, poleg tega pa bodo lahko tudi poslovali s tujimi finančnimi institucijami.
Svetovna banka še naprej dejavna na Hrvaškem
02. 05. 1998 10.22
Svetovna banka bo še naprej podpirala razvoj hrvaškega gospodarstva, bankin portfelj na Hrvaškem pa se redno izvaja prek dosedaj sprejetih dvanajst projektov, je dejal predstavnik urada Svetovne banke v Zagrebu Zoran Anušič in dodal, da bo realizacija druge tranše sredstev Svetovne banke v višini 160 milijonov mark odvisna od politike hrvaške vlade. Tranša je namenjena prilagoditvi finančnega in javnega sektorja, najprej pa prestrukturiranju hrvaške pošte in telekomunikacij. V pripravi je še petnajst dolgoročnih razvojnih projektov, ki jih je Svetovna banka pripravljena financirati.
Dogovor o predsedniku ECB dosežen?
02. 05. 1998 09.48
Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.
Napoved 6
02. 05. 1998 09.45
Ob Jadranu bo danes pretežno jasno, drugod pa spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami. Jutri čez dan se bo vreme od juga pričelo slabšati.
Hingisova in Novotna v finalu
02. 05. 1998 09.43
Prva teniška igralka sveta Švicarka Martina Hingis je na turnirju v Hamburgu (450.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v prvem polfinalu po 51 minutah igre premagala Avstrijko Barbaro Schett s 6:2 in 6:2. Hingisova bo v finalu igrala z drugo nosilko Čehinjo Jano Novotno, ki je ugnala Švicarko Patty Schnyder z 2:6, 7:5 in 6:3. Novotna je potrebovala kar uro in 53 minut, da je strla odpor borbene devetnajstletne Švicarke, ki je v četrtfinalu premagala trikratno zmagovalko turnirja v Hamburgu Španko Arantxo Sanchez Vicario. Novotna je izgubila prvi niz, šele v drugem je prišla do svoje igre in niz dobila s 7:5, v odločilnem tretjem nizu pa je pri rezultatu 4:3 odvzela servis tekmici in nato po svojem začetnem udarcu zanesljivo dobila še igro.
Poslanec SLS predlaga spremembo zakona o lokalnih volitvah
02. 05. 1998 09.35
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Kramberger je aprila v zakonodajni postopek vložil predlog za spremembo zakona o lokalnih volitvah, s katero naj bi zagotovili večjo zastopanost vseh lokalnih interesov v občinskem svetu; po zdaj veljavnem zakonu v občinskih svetih niso zastopani niti interesi vseh delov občine, kar je pogosto razlog za odločitev, da se posamezne krajevne skupnosti želijo izločiti iz občine in predlagajo ustanovitev svoje občine. Po mnenju predlagatelja je potrebno omenjeni zakon sprejeti po hitrem postopku, češ da bi ga bilo potrebno uveljaviti še pred razpisom volitev za župane in člane občinskih svetov. Sicer pa zakonska sprememba ne bo povzročala novih obremenitev za državni proračun in proračun občin. Sedanji zakon določa, da se v občinah z manj kot 12-članskim občinskim svetom izvedejo večinske volitve članov tega sveta, drugače pa proporcionalne. Občine s tolikšnim številom članov občinskega sveta štejejo le do 3000 prebivalcev, zato bi bilo po mnenju predlagatelja primerneje, če bi ta prag dvignili, da bi lahko v vseh manjših občinah izvedli večinske volitve članov tega sveta. Predlagana sprememba bi omogočila, da občine izvedejo večinske volitve članov občinskega sveta tudi v primeru, če ta šteje do 20 članov (po predloženi različici - 17 članov). Na podlagi te spremembe bi lahko v večini slovenskih občin izvedli večinske volitve članov občinskega sveta.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55
V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46
Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Število psihičnih bolnikov narašča
01. 05. 1998 09.45
Število psihičnih bolnikov po svetu po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vse bolj narašča, saj za shizofrenijo boleha okoli 45 milijonov ljudi, kakih 29 milijonov za dementnimi boleznimi, pri katerih gre za zmanjšanje umskih sposobnosti, taka je na primer Alzheimerjeva bolezen, okoli 340 milijonov ljudi pa trpi zaradi depresij in ostalih duševnih motenj. Po mnenju nemškega psihiatra Michaela Starka od 30 do 40 odstotkov ljudi po vsem svetu v življenju doživi kako psihično krizo, ki je potrebna zdravljenja. Če k temu prištejemo še ostale bolezni, potem se vsak človek najmanj enkrat v življenju neposredno sooči z duševno boleznijo. V prihodnosti lahko po mnenju WHO pričakujemo, da bo število psihično obolelih še naraslo.
Hotel nudi popust v primeru potresa
01. 05. 1998 09.44
V hotelu Atami Seaside Resort na japonskem polotoku Izu so se zaradi zmanjšanja števila gostov po nedavnih potresih na območju odločili uvesti popuste, katerih višina bo sorazmerna z močjo potresa. Tako bodo imeli hotelski gostje 50 odstotkov cenejše bivanje ob potresu z močjo štiri stopnje po japonski potresni lestvici, če pa bo potresni sunek dosegel pet stopenj, bodo lahko gostje drugi dan v hotelu nastanjeni zastonj. V zadnjih desetih dneh je japonska meteorološka agencija zabeležila niz potresnih sunkov s središčem pod Tihim oceanom kakih 100 km jugozahodno od Tokia. To območje velja za potresno aktivno.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
1. maj na Danskem v znamenju stavk
01. 05. 1998 09.32
Vse prireditve ob današnjem prazniku dela na Danskem potekajo v znamenju stavk, v katerih se stavkajoči zavzemajo za šesti teden dopusta. Obenem pa ostaja upanje, da bo delodajalcem in zvezi sindikatov LO na tajnih pogajanjih najkasneje do nedelje uspelo doseči sporazum. Vodja LO Hans Jensen je delodajalce na prireditvi v Koebenhavnu pozval k "večji podpori", svoje lastne vrste pa je posvaril pred "prevelikimi pričakovanji". Popolna uveljavitev šestega tedna dopusta je po njegovih besedah "nerealna in tudi ni sprejemljiva v okviru celotne družbe". V Koebenhavnu in okolici so morali včeraj in danes zaradi pomanjkanja bencina sicer že zapreti prve bencinske črpalke.
NATO o napotitvi enot v Albanijo
01. 05. 1998 09.29
Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.
Srbi preprečujejo izročitev univerzitetnih poslopij kosovskim Albancem
30. 04. 1998 16.56
V središču Prištine se je zbralo na tisoče Srbov, da bi preprečili izročitev treh poslopij univerze kosovskim Albancem. Demonstranti so nosili srbske zastave in prepevali nacionalistične pesmi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izročitev prostorov univerze je del albansko-srbskega sporazuma o šolstvu, za katerega sta se strani dogovorili pred dvema mesecema. Srbski rektor univerze Radivoje Papović je za beograjski radio B-92 povedal, da "srbske univerze ne bo nikoli prestopil noben Albanec". V okolici univerze so se zbrale posebne policijske enote, proti albanskim študentom pa so uperjeni vodni topovi, poroča radio B-92. Sicer pa so kosovski Albanci v Prištini znova izvedli miren protest. Demonstranti so se sprehodili brez transparentov ali vzlikanja gesel, po pol ure pa so se razšli.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Prva tekma v Ajdovščini
30. 04. 1998 14.53
V prostorih Nogometne zveze Slovenije (NZS) so izžrebali kraj prve tekme slovenskega pokala. V sredo, 27. maja, se bosta Primorje in Rudar Velenje najprej pomerila v Ajdovščini, v torek, 9. junija, pa bo povratna tekma v Velenju. Uri srečanj zaenkrat še nista znani, saj bo obe srečanji prenašala nacionalna televizija, ki bo imela pri tem zadnjo besedo. Z žrebom so bili bolj zadovoljni Velenjčani: "Lahko rečem, da nam je bil žreb naklonjen. Ker zadetke lažje dosegamo iz protinapadov, pričakujemo, da bomo ugoden izid dosegli že v Ajdovščini. Mislim, da je ekipa ujela pravo formo in da bomo na koncu izpolnili cilj, ki smo si ga zadali pred sezono, ko smo načrtovali uvrstitev v enega od evropskih pokalov," je bil zadovoljen predstavnik Velenjčanov. Pri Primorju, ki se je že tretjič zapored uvrstil v finale, so bili manj zadovoljni: "Žreb nam je že tretjič zagodel, saj bomo že tretjič prvo finalno tekmo igrali doma. Upam, da se nam bo tokrat izšlo. Moštvo se počasi pobira in pričakujemo, da bomo v finalnih srečanjih v najboljši možni formi," so žreb komentirali pri ajdovskem klubu.
Iz avstrijske Koroške 34 zabojnikov na prizadeto območje
30. 04. 1998 14.53
S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zernatto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca in Beljaka bovškemu županu Robertu Trampužu izročil 34 zabojnikov. Goste je spremljal minister za pravosodje Tomaž Marušič. Po podatkih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa je, kot je poročal Radio Slovenija, v Posočju 300 objektov potrebnih temeljite obnove, za kar naj bi država namenila približno 30 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov ugodnih posojil, nekaj pa bodo morali prispevati tudi lastniki objektov. Posebne pozornosti bodo deležni demografsko ogroženi predeli. Da se ne bi ponovile napake iz leta 1976, bo država skrbela za nadzor nad porabljenimi sredstvi, pomagala pa bo tudi pri pripravi projektov v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu. Dokončno poročilo o škodi in sredstvih za sanacijo bo pripravljeno do sredine prihodnjega tedna, o interventnem zakonu pa naj bi komisija razpravljala že 11. maja.
Al Gore prispel v Izrael
30. 04. 1998 14.47
Ameriški podpredsednik Al Gore je z današnjim prihodom v Izrael začel bližnjevzhodno turnejo, med katero se bo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve izraelske države, v načrtu pa so tudi pogovori z vodilnimi izraelskimi in arabskimi predstavniki. Gore naj bi se dopoldne sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zvečer pa se bo na jeruzalemskem stadionu predvidoma udeležil slovesnosti ob Dnevu neodvisnosti. V Beli hiši so povedali, da je namen turneje, med katero bo ameriški podpredsednik poleg Izraela obiskal še Saudovo Arabijo, Egipt in Zahodni breg, pospešiti mirovni proces na območju.
Dominik Hašek kot zid z malim okencem
30. 04. 1998 14.30
Češki vratar Dominik Hašek, sicer član sabelj iz Buffala, je tudi v končnici severnoameriške poklicne hokejske lige za mnoge napadalce še naprej nepremostljiva ovira. S 44 obrambami je tokrat doma ob pamet spravil napadalce in tudi branilce letalcev iz Philadelphije. Premagali so ga namreč le enkrat, medtem ko so domači igralci - Dixon Ward, Miroslav Šatan, Brian Holzinger in Matthew Barnaby - mrežo gostov zatresli kar štirikrat. Za napredovanje v drugi krog končnice sabljam manjka le še ena zmaga, saj je trenutni izid 3:1 v korist moštva iz Buffala. Mnogo bolj napeto bo še na dvoboju med Kanadčani iz Montreala in pingvini iz Pittsburgha. Na gostovanju v Quebecu so imeli pingvini tokrat v svojih vrstah boljšega posameznika, Čeha Jaromira Jagra, ki je uspel tehtnico prevesiti na njihovo stran. Z dvema zadetkoma in eno podajo je krepko pripomogel k zmagi s 6:3. Rezultat v zmagah je tako izenačen, 2:2, tako da še ni prav nič odločeno. Mnogo lažje, kot bo to uspelo pingvinom ali Kanadčanom, so si nastop v drugem krogu končnice zagotovili že hokejisti iz St. Louisa. Kralji iz Los Angelesa so doma podlegli še četrtič. Največ k zmagi, z zadetkoma, pa sta pri Blueserjih prispevala Pavol Dmitra in Craig Conroy. Kjub vsemu je za Kalifornijce uspeh že nastop v končnici, saj jim je to uspelo prvič v zadnjih petih letih.
IRA v svojem prvem odzivu na mirovni sporazum o Ulstru zavrnila razorožitev
30. 04. 1998 09.30
Irska republikanska armada (IRA) se je danes prvič odzvala na mirovni sporazum o Ulstru, ki so ga na večstranskih pogajanjih sklenili 10. aprila. V zapletenem sporočilu je IRA sporazum pozdravila kot "pomemben korak", ki pa ne zadošča za trdno osnovo trajni rešitvi. Podprla je mirovno strategijo svojega političnega krila Sinn Feina, a zatrdila, da orožja ne bo položila. Sporazum določa, da se morajo paravojaške skupine na Severnem Irskem v obdobju dveh let razorožiti. IRA je svoje stališče objavila v današnji izdaji tednika Sinn Fein Republican News. Bela hiša je v svojem odzivu na izjavo IRE zmanjšala pomen njene zavrnitve razorožitve. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je danes dejal, da so podpisnice sporazuma sedaj osredotočene na referendum o sporazumu, ki bo na irskem otoku 22. maja, in da je razorožitev le ena od točk sporazuma. "Vedno smo jasno podpirali strani, naj delujejo v smeri okrepitve zaupanja in zmanjšanja napetosti, obstaja pa več načinov ocenjevanja, kako strani prevzemajo to odgovornost," je še dejal.
Rusija: Imenovali 11 ministrov nove vlade
30. 04. 1998 09.28
Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Sergej Kirijenko sta danes imenovala 11 ministrov nove vlade. O preostalih članih vlade se bosta pogovarjala na naslednjem srečanju, ki je napovedano za 5. maj. Za namestnika predsednika vlade, pristojnega za socialna vprašanja, sta imenovala Olega Sisujeva. Sisujev je tretji namestnik premiera. Jelcin je namreč v torek že imenoval dva namestnika, Borisa Nemcova in Viktorja Hristenka, saj bo nova vlada imela le tri namestnike predsednika vlade. Jakov Urinson je ostal na položaju ministra za gospodarstvo, minister za kmetijstvo je Viktor Semjonov, pravosodni minister je Pavel Krašeninikov, na položaju ministra za privatizacijo pa je prav tako ostal Farid Gazizulin. Za ministrico za delo in socialno politiko sta imenovala Oksano Dmitrijevo, ki je bila doslej poslanka opozicijske liberalne stranke Jabloko. Minister za znanost in tehnologijo je Vladimir Bulgak, minister za naravne vire Viktor Nekrutenko, minister za energetiko je postal bančnik Sergej Generalov, minister za transport Sergej Frank in ministrica za kulturo Natalija Dementjeva.