pa bo

Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah

14. 11. 1997 00.00

Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.

Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu

14. 11. 1997 00.00

<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Uvodni tekmi smučarjev skakalcev naslednji vikend odpadeta

14. 11. 1997 00.00

Uvodni tekmi v novi sezoni za celinski pokal smučarjev skakalcev, ki bi morali biti v norveškem Gjerdru v petek, 21. novembra, ter soboto, 22. novembra, bosta odpadli. Prireditelji, ki so skušali prvič testirati novo napravo, le te še niso dokončali, za nameček pa imajo tudi premalo snega. Prva tekma v novi sezoni za celinski pokal bo tako 13. in 14. decembra v francoskem Chamonixu, tekmovanje v svetovnem pokalu pa se bo pričelo 29. in 30. novembra na olimpijski skakalnici v Lillehammerju na Norveškem.

Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka

13. 11. 1997 00.00

Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.

Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo

13. 11. 1997 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.

Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>

13. 11. 1997 00.00

Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.

Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake

13. 11. 1997 00.00

Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.

Hilary Clinton na azijski turneji

13. 11. 1997 00.00

Ameriška prva dama Hillary Clinton se je med azijsko turnejo davi v Taškentu sestala z uzbekistanskim predsednikom Islamom Karimovim. Karimov si od obiska obeta poglobitev odnosov z ZDA. Hillary Clinton se namerava danes v uzbekistanskem glavnem mestu udeležiti odprtja zdravstvenega doma za ženske, nato pa bo obiskala še slikovito mesto Buchara. Clintonova je že obiskala Kazahstan in Kirgizistan, odpravila pa se bo še v Ukrajino in Rusijo.

Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva

13. 11. 1997 00.00

Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.

Hudo pomanjkanje hrane v 29 državah

12. 11. 1997 00.00

Hudo pomanjkanje hrane je letos prizadelo 29 držav, ki nujno potrebujejo pomoč. Vremenski pojav El Nino - svoj višek bo predvidoma doživel v prihodnjih mesecih - pa bi utegnil ogroziti pridelek prihodnjega leta na južni polobli, je navedeno v poročilu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), objavljenem ob letošnji 29. konferenci organizacije v Rimu. Med najbolj prizadetimi državami je 18 afriških. Lakota je na ameriški celini prizadela le Haiti.

Veselje, ki se poraja ob lepoti

12. 11. 1997 00.00

V dunajskem Muzeju uporabne umetnosti bo od danes na ogled obsežna predstavitev tradicionalne afriške umetnosti. Na razstavi pod naslovom Kilengi si bo do 18. januarja moč ogledati več kot 200 eksponatov iz zasebne zbirke industrialca Walterja Bareissa. Kilengi v jeziku Bantu črncev pomeni veselje, ki se poraja ob lepoti. Posamezni razstavljeni predmeti so novost tudi za poznavalce afriške umetnosti. Razstavo so si poprej ogledali v Hannovru, po Dunaju pa jo bodo prenesli še v bavarski Muenchen ter v ameriški zvezni državi Iowa in New York.

Od decembra med Parizom in Brusljem samo uro in pol vožnje z vlakom

12. 11. 1997 00.00

V okviru priprav na 14. december, ko bo med Brusljem in Parizom začel voziti nov hitri vlak, ki bo prestolnici zbližal na uro in pol vožnje, belgijske železnice že ves teden izvajajo hitrostne in varnostne poskuse. Med poskusi na progi med mestom Halle in francosko mejo so dosegli rekordno hitrost do sedaj zabeleženo na belgijskih železniških progah - 354 kilometrov na uro. Vendar pa med komercialnimi vožnjami ne bodo skušali doseči novih rekordov. Zgornja meja hitrosti bo 300 kilometrov na uro, tako kot pri ostalih hitrih vlakih.

EU bo finančno podprla razvoj gospodarstva v Navarri

12. 11. 1997 00.00

Španska pokrajina Navarra bo iz strukturnih fondov Evropske unije v obdobju od 1997 do 1999 dobila 25,4 milijona ekujev za pomoč pri razvoju gospodarstva. Večina denarja bo namenjenega vzpodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in globalizaciji lokalnih gospodarskih dejavnosti, del denarja pa bo šel za zaščito okolja, raziskovanje in razvoj novih tehnologij. Poleg tega bo Navarra dobila dodatnih 27,7 milijonov ekujev, predvsem za tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva.

vreme

11. 11. 1997 00.00

V sosednjih pokrajinah bo tudi spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe. Ponoči bo poslabšanje s padavinami najprej zajelo severno Italijo in severni Jadran, čez dan pa se bo razširilo tudi kraje vzhodno od nas. Pihal bo jugozahodni veter, ob severnem Jadranu pa jugo.

slika

11. 11. 1997 00.00

V sosednjih pokrajinah bo tudi spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe. Ponoči bo poslabšanje s padavinami najprej zajelo severno Italijo in severni Jadran, čez dan pa se bo razširilo tudi kraje vzhodno od nas. Pihal bo jugozahodni veter, ob severnem Jadranu pa jugo.

Obnovili železniški promet med ZRJ in Hrvaško

11. 11. 1997 00.00

Po več kot šestih letih je iz Vinkovcev krenil vlak proti Šidu. Tako so vnovič vzpostavili redni železniški promet med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Na progi bosta vozila dva vlaka dnevno, ki bosta imela v obeh krajih zvezo z vlaki, namenjenimi v notranjost Hrvaške oziroma ZRJ. Potnik na progi Zagreb-Beograd bo moral presesti dvakrat, prvič v Vinkovcih, nato pa na meji.

Generalni sekretar Nata na obisku v Sarajevu in Beogradu

07. 11. 1997 00.00

Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je v spremstvu vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi Wesleya Clarka davi prispel na nekajurni obisk v Sarajevo. V bosansko-hercegovski prestolnici se bo Solana srečal z visokim civilnim predstavnikom za BiH Carlosom Westendorpom, nato pa bo odpotoval v Beograd, glavno postajo svojega obiska. Zvečer bo generalni sekretar zveze NATO že v Berlinu.

Začetek knjižnega sejma

03. 11. 1997 00.00

V Cankarjevem domu bo od 4. do 8. novembra bienalni, tokrat že 13. slovenski knjižni sejem, ki ga CD pripravlja v sodelovanju z Združenjem založnikov in knjigotržcev Slovenije. Letos se bo predstavilo 73 razstavljalcev, napovedan pa je tudi pester spremljevalni program.V okviru sejma bodo 5. novembra podelili nagrado Krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige, 6. novembra nagrado Najlepša slovenska knjiga; na večeru mladih književnikov 5. novembra v Štihovi dvorani CD pa bo podeljena nagrada 13. slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec v obdobju 1995 do 1997.

NATO in Madžarska uspešno sklenila pogajanja

30. 10. 1997 00.00

S petim krogom so se sinoči v Bruslju uspešno končala pogajanja o članstvu Madžarske v Severnoatlantski zvezi.Severnoatlantska zveza je z Madžarsko kot s prvo izmed treh držav, ki so bile julija v Madridu povabljene v zavezništvo, pogajanja začela v prvi polovici septembra. Pogajanja s Poljsko in Češko so se začela po teden dni kasneje, sklenila pa naj bi se v kratkem. Viri blizu zavezništva omenjajo možnost, da v primeru slednjih morda sklepni krog ne bo potreben ter da bosta državi o strinjanju s finančnimi postavkami zavezništvo obvestili pisno.

Milan Kučan v torek odpotuje v Muenchen

30. 10. 1997 00.00

Predsednik Milan Kučan se bo v torek v Muenchnu udeležil konference o politiki in strategiji, ki jo prireja fundacija Hanns-Seidel, ob tem pa bo imel tudi pogovore s slovaškim predsednikom Michalom Kovačem in s predsednikom bavarske deželne vlade Edmundom Stoiberjem. Na konferenci bo govoril na temo Širitev zveze NATO in pogledi Slovenije, navzoč pa bo tudi na predavanjih slovaškega predsednika Kovača o Evropi kot kulturnem prostoru ter generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane, ki bo govoril o novi vlogi Severnoatlantske zveze v Evropi.

Minister Turnšek v Izraelu

28. 10. 1997 00.00

Obrambni minister Tit Turnšek, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Izraelu, se bo danes v Tel Avivu srečal z izraelskim kolegom Jicakom Mordehajem. Ministra se bosta predvidoma pogovarjala o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma ter vojskama obeh držav ter o sodelovanju na obrambno-tehničnem področju. Minister Turnšek se bo srečal tudi z generalnim direktorjem izraelskega obrambnega ministrstva I. Biranom, pred kosilom pa bo delegacija slovenskega obrambnega ministrstva obiskala še telavivski Muzej diaspore. Popoldne bo minister Turnšek odpotoval v Haifo, kjer si bo ogledal vojaško tovarno Elbit.

Srečanje na albansko jugoslovanskem vrhu?

28. 10. 1997 00.00

Albanski premier Fato Nano je izrazil pripravljenost na dvostranska srečanja s predstavniki ZR Jugoslavije, v tem okviru pa ni izključeno srečanje z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem ob robu konference predsednikov in premierov balkanskih držav, ki bo v začetku novembra na Kreti, je v pogovoru za AFP dejal Nanov politični svetovalec Vladimir Prela.

Banke in tveganja

16. 10. 1997 00.00

Banke in tveganja je naslov tretjega strokovnega posvetovanja o bančništvu, ki ga prireja Zveza ekonomistov Slovenije. Udeležencem dvodnevnega posveta, ki se bo začel popoldne v Portorožu, bo guverner Banke Slovenije France Arhar predstavil možne vplive Evropske denarne unije na Slovenijo, finančni minister Mitja Gaspari pa bo spregovoril o evropskem pridružitvenem sporazumu in slovenski finančni ureditvi.

Nov napihljiv varnostni pas iz Honde

15. 10. 1997 00.00

Japonski izdelovalec avtomobilov Honda je sporočil, da bo na tržišče kmalu poslal napihljive varnostne pasove, ki bodo bolje zaščitili voznika in sopotnike med trčenjem. Napihljivi varnostni pas se sproži takoj ob trčenju. Služi podobno kot zaščitna blazina, saj zmanjša premikanje glave in s tem tudi poškodbe, v primerjavi s klasičnim varnostnim pasom pa zmanjša napetost prsnega koša. Novi varnostni pas, ki so ga strokovnjaki izdelali ob upoštevanju prednosti tradicionalnega varnostnega pasu in napihljive zaščitne blazine, predstavlja začetek novega poglavja na področju zaščite potnikov, zatrjujejo v Hondi ter še dodajajo, da se ukvarjajo še z zadnjimi podrobnostmi pred skorajšnjo postavitvijo izdelka na tržišče.

Mlada indijska pisateljica prejela prestižno angleško nagrado za literaturo

15. 10. 1997 00.00

Za svoj prvi roman z naslovom Bog malih reči (The God of small Things) je Indijka Arundhati Roy včeraj prejela Booker Prize - najprestižnejšo angleško nagrado za literaturo. Nagrajeno delo, v katerem mlada debitantka lirično prikaže razmerje med poslovno žensko, pripadnico krščanske vere, ter hindujcem iz nižje kaste, je bilo že pred nagraditvijo predmet spora, saj avtorica oriše predvsem ljubezenske prizore, ki pa so v nasprotju z navadami in tradicijo Indije. Arundhati Roy se bo morda morala zagovarjati pred sodiščem zaradi napadov na javno moralo.

Sedma obletnica združitve Nemčije

03. 10. 1997 00.00

V Stuttgartu bo danes potekala osrednja slovesnost, s katero bodo obeležili sedmo obletnico združitve Nemčije. V wuerttemberškem gledališču bodo ob tej priložnosti spregovorili nemški kancler Helmut Kohl, nekdanji ameriški predsednik George Bush in predsednik deželne vlade Baden-Wuerttemberg Erwin Teufel, predsednik Roman Herzog pa bo v gradu nad mestom sprejel 1.700 gostov. Slavje bo potekalo tudi v središču mesta, kjer bo imela koncert na prostem nemška rock skupina Scorpions. Po oceni deželne vlade se bo praznovanja udeležilo pol milijona obiskovalcev.

Od 27. oktobra nov bankovec za 50

02. 10. 1997 00.00

Ameriška centralna banka in ameriško ministrstvo za finance bosta 27. oktobra v obtok dala nov petdesetdolarski bankovec. Lani so ameriške finančne oblasti izdale nov bankovec za sto dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izdali nov dvajsetdolarski bankovec. Novi bankovci imajo boljšo zaščito pred ponarejanjem, bolj vidna in večja pa bo tudi oznaka vrednosti bankovca.

Havel odpotoval na zasebni obisk v ZDA

02. 10. 1997 00.00

Češki predsednik Vaclav Havel je v spremstvu soproge Dagmar Havlove danes odpotoval na petdnevni zasebni obisk v ZDA. Češkemu predsedniku bodo v Washingtonu jutri izročili Fulbrightovo nagrado za njegov prispevek k razumevanju med narodi. Med zasebnim obiskom v ZDA se bo Havel srečal z voditeljico ameriške diplomacije Madeleine Albright, z več senatorji pa se bo pogovarjal o vključevanju Češke v Severnoatlantsko zvezo. Češki predsedniški par bo v Beli hiši sprejela ameriška prva dama Hillary Clinton.

Pet let All Capone Štrajh Tria

02. 10. 1997 00.00

Letošnjo jesen mineva pet let od prvega nastopa All Capone Štrajh Tria, in sicer v gledališču Glej v okviru predstave Columbus, Schwarz, Capone v izvedbi skupine Grapefruit. To obletnico bo godalni trio - ki ga sestavljajo violinist Vasilij Meljnikov, violist Bojan Cvetrežnik in čelist Igor Mitrovi}; komponist, ustanovitelj in producent tria pa je Gregor Strniša - obeležil 8. oktobra s koncertom v Slovenski filharmoniji, na katerem bo zaigral poznane uspešnice, predstavil pa bo tudi nove skledbe.

Rast svetovne proizvodnje oljaric

01. 10. 1997 00.00

Svetovna proizvodnja desetih najpomembnejših oljaric v letošnji sezoni bo po predvidevanjih strokovnjakov znašala približno 277 milijonov ton. Na mednarodni konferenci v Bombayu so poudarili, da se je število površin, zasejanih z desetimi najpomembnejšimi oljaricami, povečalo za devet milijonov hektarjev. Za 5,6 milijona hektarjev so se povečale površine, zasejane s sojo, delež soje v svetovni proizvodnji oljaric pa se bo tako predvidoma povzpel za dobra dva odstotka na 53,2 odstotka. Oljna repica bo rasla na 1,9 milijona hektarjev več kot lani, površine, zasejane s sončnicami, pa se po ugotovitvah strokovnjakov v Bombayu zmanjšujejo.