pajek
Črna vdova napada
27. 06. 2003 00.00
Na območju Zadra, v njegovem zaledju in na hrvaških otokih je črnih vdov več kot kdajkoli doslej. Ugriz črne vdove je lahko smrtno nevaren predvsem za srčne bolnike in ljudi z visokim krvnim pritiskom.
V nesreči Columbie umrli tudi pajki
03. 02. 2003 00.00
Na krovu ameriškega raketoplana Columbia, ki je v soboto razpadel nad ameriško zvezno državo Teksas, je bilo tudi osem navadnih vrtnih pajkov iz Avstralije, ki so jih uporabili pri preučevanju učinka breztežnosti na obliko in sestavo pajčevine.
Genetsko spremenjene koze dajejo svilo
21. 11. 2002 00.00
Kanadski znanstveniki so iz mleka genetsko spremenjenih koz izdvojili pajčevinasto svilo, poroča nemška revija GEO.
Pajek kot hišni ljubljenček
23. 08. 2002 00.00
Avstralski biologi se bojijo, da bodo tarantele, kosmati pajki velikosti dlani izumrli, saj si jih za hišne ljubljenčke izbira vedno več ljudi.
Stavke kovinarjev ne bo
15. 02. 2002 00.00
Celodnevne stavke kovinarjev, ki je bila napovedana za torek, ne bo. Delodajalci so namreč popustili zahtevam sindikatov kovinske in elektroindustrije ter pristali na dvig izhodiščne plače.
Strokovnjaki prvič umetno proizvedli pajkovo nit
19. 01. 2002 00.00
Britanski dnevnik Financial Times je poročal, da je strokovnjakom kanadskega podjetja za biotehnologijo Nexia iz Montreala in strokovnjakom za biokemijo v enotah ameriške vojske iz zvezne države Massachusetts uspelo v laboratorijih prvič napresti pajkovo nit, najbolj trpežno vlakno v znanosti.
Pajek tudi na Gorenjskem
09. 03. 2001 00.00
Tudi v kranjski mestni občini, po zgledu ljubljanske, so se odločili za vpeljavo odvoza nepravilno parkiranih vozil s t.i. "pajkom" ter na takšen način zmanjšati parkirni kaos v gorenjski prestolnici. Pravna podlaga za vpeljavo te novosti v Kranju je pravilnik o odvozu nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil, ki je v veljavo stopil z današnjim dnem. Kot določa pravilnik, ki ga je sprejel kranjski župan Mohor Bogataj konec februarja letos, lahko občinski redar ali inšpektor ob ugotovitvi, da nepravilno parkirano vozilo ogroža druge udeležence v cestnem prometu, odredi odvoz vozila s pajkom, seveda na lastnikove stroške. Ker pritožba zoper odredbo o odvozu ne zadrži njene izvršitve, bodo vozniki, ki bodo poslej hoteli parkirati v Kranju, morali še bolj kot doslej paziti na to, kje bodo pustili svoje jeklene konjičke, sicer bodo lahko (neprijetno) presenečeni.
V ZRJ proces proti petim Srbom
04. 08. 2000 20.55
Na beograjskem sodišču se danes po enomesečni prekinitvi nadaljuje proces proti petim Srbom, ki so med drugim obtoženi vohunjenja za Francijo, je sporočil odvetnik obrambe Veselin Čerović. Na procesu, ki poteka za zaprtimi vrati, naj bi danes govorilo nekaj prič.
Razsežnosti virusa ILOVEYOU
05. 05. 2000 21.20
Te dni se po svetovnem spletu širi zelo nevaren računalniški virus z dopadljivim in ironičnim imenom ILOVEYOU, ljubim te. Preko elektronske pošte se je razširil tudi v Slovenijo in te dni marsikomu povzroča težave na osebnem računalniku. Kljub vsemu pa pri nas zaenkrat večje škode ni.
Pariz zavrnil obtožbe o poskusu atentata na Miloševića
26. 11. 1999 20.54
Beograjske oblasti so danes francosko obveščevalno službo obtožile, da je pripravljala atentat na jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, potem ko so včeraj v Beogradu priprli pet domnevnih sodelavcev francoske obveščevalne službe, ki je delovala pod skrivnim imenom Pajek.
Aretacija petih Srbov
26. 11. 1999 07.57
Jugoslovanske varnostne službe so aretirale pet Srbov, ki naj bi delali za francoske tajne službe in načrtovali uboj predsednika ZRJ Slobodana Miloševića. Kot je sporočil jugoslovanski minister za informiranje Goran Matić, so aretirani iz Republike srbske in ZRJ. Po ministrovih besedah so peterico aretirali pred približno sedmimi ali osmimi dnevi, potem ko so jih odkrile srbska policija in tajne službe. Skupina z imenom Pajek naj bi imela pripravljene štiri različne načrte za uboj Miloševića. Francija se na omenjene jugoslovanske obtožbe še ni odzvala.
Sigmar Polke prvič razstavljen v ZDA
02. 04. 1999 17.39
V muzeju sodobne umetnosti v New Yorku je na ogled prva ameriška razstava zgodnjih del nemškega slikarja Sigmarja Polkeja. Do 16. junija si bodo obiskovalci lahko ogledali prek 180 del iz umetnikovega obdobja 1963-1974, ki naj bi prikazala prve Polkejeve poskuse z različnimi slikarskimi tehnikami.
Odprtje razstave 35. slikarske kolonije Izlake - Zagorje
08. 02. 1999 09.48
Drevi bo ob 18. uri v Delavskem domu Zagorje ob osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku odprtje razstave 35. slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Ob prireditvi bodo podeljene tudi občinske Grumove nagrade in priznanja za kulturno delo, nastopili bodo recitatorji in Orkestra klarinetov zagorske glasbene šole, v veliki dvorani pa bodo nato predvajali še slovenski film Blues za Saro. Razstava bo v času drugih prireditev na ogled do 28. februarja.
Strupen pajek v zaboju z bananami
11. 02. 1998 08.20
Strupen pajek, čigar ugriz v dveh urah povzroči smrt, se je znašel v zaboju banan, ki so ga dostavili v veleblagovnico v okolici Celovca, je v torek pisalo avstrijsko časopisje. Phoneutria nigriventa, kot se žival znastveno imenuje, in zaboj banan sta priplula iz Južne Amerike. Edini pajek na svetu, ki lahko skoči do 50 centimetrov daleč, da ugrizne, je bil od mraza popolnoma odrevenel; uslužbenec trgovine ga je podaril celovškemu živalskemu vrtu.
Kulturni most med Slovenijo in Švico
08. 01. 1998 16.33
V prostorih Društva slovenskih pisateljev so dopoldne na novinarski konferenci predstavili prevod Levstikove povesti Martin Krpan v bernsko nemščino ter slovenska prevoda švicarskega avtorja Jeremiasa Gotthelfa Liza, nenavadna dekla in Črni pajek. Knjige so v zbirki Lastovka, namenjeni starejšim otrokom in mladini, izšle pri založbi Karantanija. Povest Martin Krpan oziroma Martin Schtamm, kot je junaka v prevodu poimenoval prevajalec, eden najbolj znanih švicarskih lingvistov Ernst Weber, podobno kot v slovenski izdaji, ki je nedavno izšla pri omenjeni založbi, spremljajo ilustracije Hinka Smrekarja. Spremno besedo je napisala mag. Ljudmila Schmid Šemerl, profesorica na univerzi v Bernu, ki je na predstavitvi poudarila, da se je s tem univerza na svoj način pridružila akciji kulturnega povezovanja med občinama Velike Lašče in Luetzelflueh (Bern), imenovani Kulturni most.