palača
Na hrvaško ozemlje padla še ena raketa zveze NATO
28. 04. 1999 11.59
Hrvaško notranje ministrstvo je sinoči potrdilo, da je na ozemlje Hrvaške padla še ena raketa zveze NATO, ki napada cilje v ZRJ.
Poroka britanskega princa Edvarda
06. 01. 1999 09.31
Britanski tabloidni časopisi danes poročajo o napovedani poroki princa Edvarda, najmlajšega sina britanske kraljice Elizabete. Princ se bo poročil s Sophie Rhys-Jones, s katero prijateljuje že pet let. Buchinghamska palača je zavrnila kakršenkoli komentar, govoric pa ni potrdila niti zavrnila.
Odkrita palača Ramzesa II.
22. 12. 1998 11.05
Nemški arheolog Edgar Puss in njegovi sodelavci so pred dnevi pod nanosi mulja ob reki Nil odkrili palačo faraona Ramzesa II. Najdba dokazuje, da so stari Egipčani živeli še bolj razkošno, kot so mislili doslej. Kot je povedal Puss, so palačo odkrili 6. decembra zjutraj, ko mu je neki delavec pokazal hieroglifski napis nad portalom, kjer je bilo zapisano ime Ramzesa II. Tako je Puss razrešil uganko Ramzesove palače, ki jo je prekrival 60-centimetrski nanos mulja. Nemški arheolog sicer že več kot deset let vodi izkopavanje okoli sto kilometrov severno od Kaira v Pi-Rameseumu, prestolnici Ramzesa II., ki je Egiptu vladal med leti 1290 do 1224 pr.n.št. Ko je odkril pozlačena tla, je bil Puss prepričan, da je našel pravo sled, ki dokazuje, da gre za Ramzesovo palačo, napis nad portalom pa je njegovo teorijo le še potrdil. Puss upa, da ga bo ta najdba privedla do legendarnega, davno izgubljenega arhiva klinopisov Ramzesa II.
Na vrhu EU za varnost skrbi 3000 policistov
11. 12. 1998 17.43
Za varnost v dunajski palači Hofburg, kjer danes in jutri poteka vrh evropske petnajsterice, skrbi kar 3000 policistov. Palača bo od četrtka zvečer do sobote popolnoma zastražena, dostop do nje pa je možen samo z akreditacijo.
Vladna palača praznuje stoletnico
11. 11. 1998 09.12
Danes mineva natanko sto let, ko je mogočna ljubljanska palača na vogalih Prešernove, Erjavčeve in Gregorčičeve ulice v Ljubljani dobila prvo uporabno dovoljenje in so se vanjo vselili prvi uporabniki, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Ob dnevih kulturne dediščine v Franciji brezplačno odprtih 12.000 poslopij
18. 09. 1998 10.36
V Franciji bodo v okviru 15. dnevov kulturne dediščine ob koncu tedna za brezplačne oglede odprli 12.000 najrazličnejših poslopij in gradenj; od cerkev in gradov do političnih in vojaških zgradb. Med njimi si bo široko občinstvo prvič lahko ogledalo na primer brazilsko veleposlaništvo in poslopje Unesca v Parizu, pa tudi hipodrom v Deauvillu.
V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.
Kitajskemu režiserju Zhang Yuanu oblasti dovolile v Spoleto
08. 07. 1998 16.36
Potem ko so mu kitajske oblasti sprva prepovedale odhod v Italijo, so režiserju Zhang Yuanu zdaj le odobrili pot v Spoleto, kjer poteka poletni Festival dveh svetov, na katerem je med drugim na ogled tudi odrska postavitev Zhangovega filma Vzhodna palača, Zahodna palača o življenju homoseksualcev v Pekingu. Film so predstavili že letos pomladi v Cannesu, režiserja pa na festivalu na Azurni obali ni bilo zaradi prepovedi kitajskih oblasti. Zdaj je Zhang Yuan v italijanski Spoleto le prispel, vendar pa ne na premiero predstave, ki je bila že prejšnji petek. Festival bo potekal do sobote.
Po 15 letih obnove palače odprli Rimski narodni muzej
29. 06. 1998 16.39
Po petnajst letih obnove so nedavno v italijanski prestolnici, in sicer v palači Massimo pri rimskih kopelih, odprli Rimski narodni muzej. Odprtje omenjenega muzeja sodi v t.i. novo renesanso, kot so v javnosti že poimenovali najnovejši razcvet muzejske ponudbe v Rimu; potem ko so pred letom dni odprli prenovljeno galerijo Borghese z zbirko kipov Berninija in Canove ter slik Rafaela, Caravaggia in Tiziana, pred pol leta pa palačo Altemps z zbirko skulptur, ki jih je v prvi polovici 17. stoletja zbral kardinal Ludovico Ludovisi. Palača Massimo pri rimskih kopelih je bila ob koncu 16. stoletja zasebna rezidenca kardinala Feliceja Perettija, kasnejšega papeža Siksta V.
Festivalsko palačo v Cannesu bodo povečali
26. 06. 1998 13.27
Festivalsko palačo v Cannesu, zgrajeno sredi 80-ih let, bodo zaradi vse več prireditev v tem francoskem mestu ob Azurni obali povečali. Prenovljena palača naj bi skupno obsegala dva hektarja in pol površine, sedanji prostori bodo z novimi povezani s tekočimi stopnicami, gradbena dela pa naj bi končali v septembru prihodnje leto. Med drugim je predvidena zgraditev 5000 kvadratnih metrov velike dvorane, namenjene za razstave, sprejemne dvorane, v katero naj bi šlo od 2500 do 3000 ljudi, in pa osmih dvoran za predvajanja filmov s po 60 sedeži v vsaki.
Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa
10. 04. 1998 09.47
Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu
Nad Buckinghamsko palačo bo vihrala državna zastava
13. 03. 1998 08.09
Buckinghamska palača se je odločila, da bo britanska državna zastava, prvič v zgodovini, stalno izobešena nad palačo, v luči prilaganja kraljevske družine sodobnim časom po smrti valižanske princese Diane. Nad Buckinghamsko palačo običajno vihra kraljevska zastava, med kraljičino odsotnostjo pa bo poslej izobešena državna zastava v izraz povezanosti britanske kraljevske družine z ljudstvom. Tiskovni predstavnik Buckinghamske palače je povedal, da je odločitev povezana s smrtjo valižanske princese; na dan njenega pogreba je bila državna država spuščena na pol droga, odslej pa bo 24 ur na dan izobešena nad palačo, kadarkoli bo kraljica zdoma.
Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.
Buchingamska palača potrebna obnove
19. 01. 1998 10.16
Buchingamska palača v Londonu, rezidenca kraljice Elizabete, se podira, za obnovitvena dela pa bi potrebovali več kot 12 milijonov dolarjev. Kot piše v nedeljski številki Sunday Telegraph, pri čemer povzema neko tajno poročilo, je močno poškodovana streha palače, zidovi so razpokani, okenski okvirji trohnijo, poslopje pa so poškodovali tudi golobi. Poslopje v sedanjem stanju ogroža mimoidoče, golobi pa bi utegnili širiti bolezni, saj gnezdijo v bližini kuhinje, kjer se pripravljajo obroki za kraljevo družino. Zamašene so tudi odprtine prezračevalnega sistema. Obnovitvena dela so predvidena za prihodnjih 25 let, za prvo fazo, ki naj bi trajala 10 let, pa naj bi potrošili 12,5 milijona dolarjev.