paleontologi

Starodavni plazilci pri nas

13. 02. 2007 20.35

Veliki dinozavri so teptali tudi slovensko zemljo. Paleontologi in geologi so pri nas odkrili dve najdišči starodavnih plazilcev.

Živel je mini dinozaver

10. 06. 2006 11.20

Paleontologi so v Nemčiji odkrili ostanke doslej neznane vrste pritlikavega dinozavra, ki je živel pred 150 milijoni let.

V Črni gori našli zob neandertalca

18. 05. 2004 00.00

Paleontologi so v Črni gori odkrili zob neandertalca, starega med 40.000 in 150.000 let.

Genitalije, stare 400 milijonov let

24. 09. 2003 00.00

Odkritje najstarejših genitalij na svetu je pokazalo, da se je v zadnjih 400 milijonih let na tem "področju" zelo malo spremenilo, vsaj kar se pajkov tiče.

Odkrili fosile letečega dinozavra

29. 07. 2002 00.00

Nedavno odkritje fosilov letečega dinozavra teropoda je nov dokaz, da so se primitivne ptice razvile iz dinozavrov, trdijo kitajski paleontologi, ki so fosil Shenzhouraptora sinensisa odkrili na severozahodu pokrajine Liaoning.

Odkrili novo vrsto dinozavra

24. 10. 2001 00.00

Kanadski paleontologi so odkrili novo vrsto rastlinojedega dinozavra z rogom in ga poimenovali Chasmosaurus Irvinensis.

Odkrili dinozavrovo okostje

08. 12. 2000 00.00

Italijanski paleontologi so v bližini Trsta odkrili veliko okostje dinozavra. Kot je poročal italijanski časnik Corriere della Sera, gre za največji primerek dinozavra, ki so jih doslej odkrili v Italiji.

Odkrili ostanke največjega dinozavra

15. 03. 2000 08.25

Paleontologi so v pokrajini Patagonija v Argentini našli ostanke 15 metrov dolgega in devet ton težkega mesojedega dinozavra. Novoodkriti in doslej še neimenovani dinozaver je domnevno največja žival, ki je kadarkoli živela na Zemlji. Znanstvenik Don Lessem je dejal, da ima žival tako ostre zobe, da bi z enim ugrizom lahko ubila človeka. 100 milijonov let stara najdba je trenutno na ogled na razstavi v Wilmingtonu v ameriški zvezni državi Delaware. Ameriški časnik Washington Post je pisal, da skupina paleontologov proučuje še okostja desetih odraslih živali in desetih mladičev iste vrste, ki so jih našli na dokaj majhnem območju, zato domnevajo, da so ti dinozavri skupaj hodili na lov ali pa so živeli v družinskih skupnostih.

Ostanki dinozavrov v Kozini

07. 03. 2000 21.13

Pred nekaj dnevi so paleontologi našli še nekaj fosilnih ostankov vretenčarjev na območju Kozine.

V Španiji našli milijon let staro lobanjo povodnega konja

02. 08. 1999 11.52

Arheologi so v severni Španiji izkopali milijon let staro lobanjo povodnega konja. Po podatkih raziskovalcev naj bi bila lobanja okrog 70 centimetrov dolga in precej dobro ohranjena, saj ima še vse zobe. Paleontologi so lobanjo našli v Incarcalu v bližini mesta Gerona, kjer je eno najpomembnejših najdišč v Španiji. Čeprav so na tem območju že prej odkrili ostanke povodnega konja, so tokrat prvič odkrili lobanjo. Najdbo naj bi najprej preučili in jo nato razstavili v arheološkem muzeju blizu Gerone.

Praptič s kljunom in značilnostmi izumrlih plazilcev

19. 06. 1999 09.19

Kitajski znanstveniki so na severu Kitajske odkrili novo vrsto praptiča, ki sodi v rod Confuciusornis. Ta rod je imel prvi roževinasti kljun. Pri novoodkritem Confuciusornisu duiu so pod njegovim perjem, ki je že delovalo kot pri današnjih ptičih, odkrili še značilnosti njegovih prednikov, izumrlih plazilcev iz zemeljskega srednjega veka. Ta vrsta je za tretjino manjša od sorodnega Confuciusornisa sanctusa kokošje velikosti, ki so ga na istem območju odkrili leta 1995, je za britanski časopis Nature povedal Lianhai Hou z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev v Pekingu. Ptič je živel pred približno 130 milijoni let. Pri dobro ohranjenem fosilu so razpoznavne tipične značilnosti ptičev, kot je perje in koničast, rahlo navzgor obrnjen kljun. Dolgo repno pero kaže, da gre za samca, menijo paleontologi. Posebno zanimiva je njegova lobanja. Medtem ko izgledajo lobanje današnjih ptičev dokaj lahke in zgrajene le iz nekaj kosti, je lobanja odkritega ptiča prej podobna njegovim plazilskim prednikom.

Neanderatlec veliko bolj krepak kot homo sapiens

31. 05. 1999 22.26

Neandertalec je bil veliko težji kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. V povprečju je tehtal okoli sto kilogramov, so odkrili španski paleontologi, ko so preučevali ostanke predzgodovinskega človeka, starega približno 300.000 let, v Atapuerci, enem od najpomembnejših španskih arheoloških najdišč. Raziskavo, ki jo je objavila britanska revija Nature, so naredili na podlagi ostankov okostja, ki so jih raziskovalci krstili za ''Elvisa''. Elvis naj bi bil moškega spola, star približno 35 let, visok od 173 do 180 centimetrov in težak približno 100 kilogramov. Je prednik neandertalca, ki je izumrl pred približno 30.000 leti. Na podlagi tega raziskovalci sklepajo, da je bil neandertalec težji, kot so predvidevali doslej, in fizično močnejši, kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. Izumrtje neandertalca ni povezano z njegovo fizično šibkostjo, ampak s pomanjkljivo družbeno organizacijo, meni eden od vodij arheološkega nahajališča M.Arsuaga.