pariški
Adriana Maliponte in Riccardo Muti prejela nagrado Puccini
23. 12. 1998 14.16
Italijanska sopranistka Adriana Maliponte ter njen rojak, dirigent in glasbeni direktor milanske Scale Riccardo Muti sta letošnja prejemnika nagrade Puccini, je danes sporočil pariški predstavnik Malipontejeve.
Razstavi del Milleta in Van Gogha podaljšana do 10. januarja
22. 12. 1998 11.02
Razstavi del Milleta in Van Gogha, ki v pariški muzej Orsay privabljata trume obiskovalcev, bodo zaradi izjemnega zanimanja podaljšali za teden dni oziroma do 10. januarja, je sporočilo vodstvo muzeja. Podaljšali bodo tudi razstavo o francoskem pesniku Stephanu Mallarmeju ter razstavo fotografij znamenitega pisca Victorja Hugoja z naslovom ''V sodelovanju s soncem''. Prvo si bo mogoče ogledati do 17., drugo pa do 24. januarja. Muzej bo sicer med božičnimi in novoletnimi prazniki zaprl svoja vrata.
Pariški metro diši po Madeleine
20. 12. 1998 09.36
V pariškem metroju so slovesno predstavili parfum Madeleine, ki naj bi omilil neprijetni vonj podzemne železnice v francoski prestolnici. Parfum Madeleine, ki je dobil ime po najbolj smrdljivi postaji metroja, bodo razpršili po podzemni železnici; vsak mesec ga bodo čistilnim sredstvom dodali 1,5 tone, da bi odstranili vonje po zažganih gumah, olju, kanalizaciji in urinu. Kot je povedal direktor metroja Jacques Rapoport, so nov vonj ''po vasi, lesu, cvetju in sadju'' izdelali po petletnih preiskavah. Parfum Madeleine je bil izbran med 500 vzorci, zmagal pa je po izboru 5000 potnikov.
Četrti festival gejevskega in lezbičnega filma v Parizu
17. 12. 1998 12.21
V Parizu se bo jutri začel četrti festival gajevskega in lezbičnega filma.
Louvre znova odprt za obiskovalce
15. 12. 1998 13.33
Ljubitelji kulture lahko po šestdnevni stavki zaposlenih v Louvru znova obiščejo ta znameniti pariški muzej. Stavka se še naprej nadaljuje v Veliki palači (Grand Palais) in muzeju Orsay, znanem po svoji zbirki impresionistov. Kot so poročali časniki, so uslužbenci obiskovalce, ki so čakali v dolgih vrstah, občasno zastonj spuščali v muzej.
V Parizu Zgodba z zahodne strani po izvirni izvedbi
09. 12. 1998 16.17
V pariški Palači športov bo decembra na ogled eden najuspešnejših ameriških muziklov Zgodba z zahodne strani (West Side Story).
Najbolj ugledni francoski literarni nagradi pisateljicama
09. 11. 1998 14.44
Najbolj prestižni francoski literarni nagradi, Goncourt in Renaudot, letos prejmeta dve pisateljici. Dobitnica nagrade Goncourt je 54-letna univerzitetna profesorica Paule Constant, in sicer za roman Confidence pour Confidence (Zaupanje za zaupanje), je danes sporočila žirija v pariški restavraciji Drouant. Žirija novinarjev pa je v isti ugledni restavraciji nagrado Renaudot podelila Dominique Bona za Le manuscrit de Port-Ebene (Rokopis Port-Ebena).
Mick Jagger bo z Martinom Scorsesejem pisal scenarij
07. 11. 1998 10.02
Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger je napovedal, da bo v sodelovanju z ameriškim režiserjem Martinom Scorsesejem napisal scenarij za film o vzponu nekega mladeniča z uličnega življenja New Yorka 50-ih let v vrhove show-businessa, je poročal pariški časnik Le Parisien, ki se sklicuje na Jaggerjev pogovor za francosko televizijo.
Pariz bo dobil trg Sartre-Beauvoir
30. 10. 1998 11.13
Pariški mestni možje so se odločili, da bodo enega od pariških trgov imenovali po francoskih pisateljih Jean-Paulu Sartru in Simone de Beauvoir, enega od parkov pa po britanskem dramatiku Samuelu Beckettu. Za trg Sartre-Beauvoir se je potegovalo več mestnih četrti, na željo svojcev pa so se odločili, da bo trg na Montparnassu v bližini pokopališča, kjer počivata umetnika. Park Samuela Becketta pa bo v XIII. pariškem okrožju, kjer je nekoč živel. V Parizu bodo v kratkem dobili še Berlinski trg, ki bo v bližini nemškega veleposlaništva, pa tudi Panamski in Avstralski trg.
Pariški klub bo reprogramiral bosansko-hercegovske dolgove
30. 10. 1998 09.34
Pariški klub se je odločil, da bo reprogramiral zunanje dolgove Bosne in Hercegovine s tem, da bo odpisal 67 odstotkov zneska, ki ga BiH dolguje državam upnicam, ki so združene v Pariškemu klubu. Po ocenah Pariškega kluba bo odpis dolgov povečal možnosti vsaj delne poravnave dolga in pomagal k okrevanju bosansko-hercegovskega gospodarstva. Po podatkih bosanske vlade znaša zunanji dolg BiH 3,4 milijarde dolarjev, od tega Svetovni banki dolgujejo 650 milijonov dolarjev, Pariškemu klubu 231 milijonov dolarjev in Londonskemu klubu 404 milijone dolarjev.
Predstavili delo Referendum francoskega avtorja Francisa Hamona
23. 10. 1998 13.19
Pri založbi DZS je pred kratkim izšla knjiga francoskega znanstvenika Francisa Hamona z naslovom Referendum - primerjalna študija. Slovensko izdajo tega dela sta v okviru skupnega projekta pripravila državni svet in izobraževalno založništvo DZS. Avtor je na današnji predstavitvi med drugim poudaril, da je referendum nekaj zelo starega, a hkrati tudi nekaj zelo novega in opozoril, da pri ljudeh vzbuja tako upanje kot tudi strahove, saj je v večini držav slabo poznan.
Rekorden obisk pariškega avtomobilskega sejma
12. 10. 1998 08.30
V Parizu je po rekordnem obisku v nedeljo zaprl vrata pariški avtomobilski salon. Po podatkih organizatorjev si je razstavljena vozila ogledalo približno 1,2 milijona obiskovalcev, kar je 20 odstotkov več kot na prejšnjem avtomobilskem salonu pred dvema letoma. Na tokratnem pariškem salonu je svetovno premiero doživelo približno 40 modelov, med njimi tudi novi mercedes serije S in audi 3 lupo s trilitrskim motorjem.
Zardi stavke ohromljen pariški primestni promet
08. 10. 1998 10.28
Stavke v pariškem javnem lokalnem prometu, s katerimi zaposleni protestirajo proti nasilnim potnikom, so se davi razširile. Po poročanju radia je zaradi prekinitev dela močno moten ali pa povsem ohromljen skoraj ves železniški primestni promet, kar je prizadelo več sto tisoč ljudi. V nasprotju s tem pa težav ne pričakujejo na avtobusih in metroju.
Pariški avtomobilski salon praznuje stoletnico
01. 10. 1998 11.38
73. Pariški avtomobilski salon, ki letos praznuje stoletnico obstoja, je danes odprl francoski predsednik Jacques Chirac. V otvoritvenem govoru je Chirac poudaril ključno vlogo avtomobilske industrije za gospodarstvo in zaposlovanje.
V Parizu od jutri na ogled nastarejša lončena posoda
28. 09. 1998 14.37
V pariški Hiši japonske kulture bo od jutri na ogled najstarejša lončena posoda na svetu iz časov japonske kulture Jomon iz let 10500 do 300 pred našim štetjem. Do 28. novembra bo razstavljenih 50 lončenih predmetov - predvsem figuric, vrčev in mask - med njimi tudi Jomonske Venere, ki jih sicer nacionalna zakladnica razstavlja v muzeju Šino blizu Nagana na zahodu Japonske. Lončena posoda kulture Jomon priča o umetnosti, ki so jo na Japonskem slučajno odkrili šele v 19. stoletju. Leta 1877 je namreč ameriški zoolog Edward Morse povsem naključno v kupu školjk blizu Tokia odkril presenetljivo lončeno posodo s progastim motivom, ki jo je imenoval ''progasta lončena posoda'', kar v japonščini pomeni ''Jamon doki''. Morse je tako nevede japonsko zgodovino premaknil v prazgodovino, medtem ko je takrat za začetek zgodovine Japonske veljalo leto 660 p.n.š., ko je bila ustanovljena prva prestolnica mitskega cesarja Jimuja Tena, potomca boginje sonca. Ostanke civilizacije ''progastega motiva'' so našli ne samo na območju Tokia, ampak tudi na severu in zahodu Japonske. Francoski antropolog Claude Levi-Strauss, ki ga navajajo v predgovoru kataloga razstave, poudarja, da nikjer na svetu niso našli lončene posode, ki bi segala tako daleč v človeško zgodovino: desettisoč let pred našim štetjem.
V jami v Tesaliji našli 46.000 let star odtis stopala
07. 09. 1998 15.00
Skupina arheologov je v neki jami v Tesaliji odkrila odtise stopala, ki naj bi bili iz dobe paleolitika, saj so stari približno 46.000 let, je poročal grški časnik v angleškem jeziku Kathemerini.
Šopki pred Kensingtonsko palačo
28. 08. 1998 11.33
Dva dni pred prvo obletnico smrti valižanske princese Diane v avtomobilski nesreči v Parizu, 31. avgusta, se pred princesinim nekdanjim londonskim domom, Kensingtonsko palačo, kopičijo šopki. Prva obletnica Dianine smrti naj bi sicer minila mirno, zasebno, brez uradnih javnih komemoracij ne v Parizu ne v Londonu, a z na ukaz kraljice na pol droga izobešenimi zastavami v vseh gradovih in palačah na Otoku.
Parižani bodo po Diani poimenovali otroški center in morda še ulico
26. 08. 1998 09.02
Pariški župan Jean Tiberi je sporočil, da bo otroški center v francoski prestolnici nosil ime pokojne valežanske princese Diane, po njej pa bodo morda poimenovali tudi pariško ulico. V pogovoru za radio RTL je župan Tiberi pojasnil, da je za vsako poimenovanje ulice ali trga po pokojni princesi potrebno privoljenje britanskega veleposlaništva. V javnomnenjski raziskavi mesec dni pred prvo obletnico smrti princese Diane v avtomobilski nesreči v Parizu 31. avgusta lani je večina (70 odsotkov) vprašanih Francozov odgovorila, da bi radi po Diani poimenovali ulico ali trg.
Zapuščina Dore Maar oktobra na pariški dražbi
28. 06. 1998 12.01
Pomembna zbirka del španskega slikarja Pabla Picassa, ki je pripadala eni od umetnikovih muz in prijateljic Dori Maar, bo na prodaj na oktobrski dražbi v Parizu. V francoski prestolnici temu dogodku pripisujejo izreden pomen, saj gre za pravcati zasebni muzej Dore Maar.
Po 30 letih nova cerkev v Parizu
26. 06. 1998 13.32
Po 30 letih, ko v francoski prestolnici niso zgradili nobenega cerkvenega hrama, je Pariz dobil novo cerkev. Nedavno je namreč pariški nadškof, kardinal Jean-Marie Lustiger, posvetil novo cerkev v 15. okrožju, največjem v glavnem mestu v Francije. Notranjost kockaste cerkve, ki se je pridružila dosedanjim osmim v omenjeni pariški četrti s 14.000 prebivalci, je v obliki grškega križa, zgrajena je iz lesa in kovine, ima 30 metrov visok zvonik, sprejme pa lahko 400 ljudi. Cerkev so začeli graditi jeseni leta 1996, stroški so znašali 4,5 milijona dolarjev, od česar so dve tretjini zbrali z darovi, ena tretjina pa so bančna posojila. Do leta 2000 naj bi po napovedih v Parizu zgradili še šest novih cerkva.
Pariški jesenski festival v znamenju Kitajske
23. 06. 1998 14.28
Sedemindvajseti Pariški jesenski festival bo od 18. septembra do 20. decembra v znamenju Kitajske. Pri pregledu kitajske kulture bodo predstavili dela iz 800-letne zgodovine opere te azijske dežele, so pred dnevi v Parizu povedali organizatorji. Na programu bodo operne predstave, koncerti in gledališke izvedbe. Za začetek bo s tradicionalno opero iz 12. stoletja v pariškem Villette teatru nastopila amaterska skupina iz province Hunan v osrednji Kitajski. Sodobno kitajsko opero z naslovom Life on a string (Življenje na vrvici) avtorja Qu Xiaosonga, bo inscenirala nemška umetnica Ingrid von Wantoch-Rekowski. Za obilo umetniškega užitka bodo poskrbeli tudi režiserji in skladatelji iz Rusije, Poljske, Izraela in Francije.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Zbiralci peska tudi na Tajvanu
19. 05. 1998 09.32
Videofilm Zbiralci peska avtorjev Nevena Korde in Zemire Alajbegović, ki je bil pred tednom dni prikazan v okviru 21. mednarodne konference javnih televizij Input, bodo od 23. maja do 7. junija predvajali tudi v Muzeju umetnosti v Taipeju in v Tajvanskem muzeju umetnosti v Taichungu, in sicer v okviru izbora najboljših del s 5. bienala filmov o umetnosti, ki ga organizira pariški center Georges Pompidou.
Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa
10. 04. 1998 09.47
Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu
Kip meseca aprila - delo Janeza Zorka
02. 04. 1998 17.48
V kiparski galeriji Latobia bodo v torek, 7. aprila, predstavili kip meseca aprila, in sicer je direktorica Centra Brdo pri Kranju Danica Purg izbirala med deli Janeza Zorka v njegovem francoskem ateljeju. V Latobii bodo ob tej priložnosti razstavili Zorkov kip Srečanje iz belgijskega marmorja ter njegove male plastike iz kamna in lesa. Razstava bo šesta predstavitev Janeza Zorka v Sloveniji. Janez Zorko, rojen leta 1939 v Podgorju nad Sevnico, od leta 1964 živi v Parizu, kjer se je šolal na Visoki šoli za risanje, grafiko, kiparstvo in modelarstvo. Med letoma 1974 in 1986 je predaval estetiko na oddelku lepih umetnosti in umetniških znanosti na pariški univerzi Pantheon-Sorbonne. Od leta 1969 ima na Montparnassu svoj atelje. Zorko je svoja dela predstavil na 28 samostojnih razstavah, 136 skupinskih razstavah in treh simpozijih, v Franciji je postavil 6 javnih monumentalnih del, prejel pa je tudi pet nagrad.
36% Francozov podpira neodvisnost Korzike
19. 02. 1998 10.44
Po podatkih danes objavljene javnomnenjske raziskave kar 36 odstotkov Francozov podpira neodvisnost Korzike, dobra polovica vprašanih pa se zavzema za izvedbo referenduma o neodvisnosti tega sredozemskega otoka, ki ga pretresajo napadi nacionalističnih skrajnežev. Nasprotno pa bi na referendumu kar 80 odstotkov Korzičanov glasovalo proti neodvisnosti, je še pokazala raziskava, ki jo je za pariški tednik Paris Match in lokalni časnik Le Provence izvedla agencija BVA.
Drnovšek nadaljuje obisk v Parizu
11. 02. 1998 11.07
Slovenski premier Janez Drnovšek danes nadaljuje prvi uradni obisk v Franciji, v okviru katerega se je včeraj sešel s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, predsednikom vlade Lionelom Jospenom in drugimi najvišjimi francoskimi politiki.
Film o princesi Diani
10. 02. 1998 14.59
Film o Princesi src se konča s prizorom, ko mercedes princese Diane in njenega prijatelja Dodija Fayeda zapelje v pariški predor, kjer je nesojeni par lani avgusta umrl. "Osrednje teme zgodbe bodo romanca med Diano in Dodijem, princesina kampanja proti minam v Bosni in Angoli ter njen odnos s sinovoma Williamom in Harryjem," je povedala predstavnica Mirror Television Ruth Settle, ki je financirala filmski projekt. Za Amy Seccombo, ki bo v filmu igrala Diano, bo to njena prva velika vloga. "Nimam namena začeti svoje kariere kot Diana," je povedala Seccombejeva, ki je diplomirala na londonski Akademiji za gledališče in ples. "Sem igralka in to je fantastična vloga."
Jack Nicholson večerjal v Parizu
09. 02. 1998 08.15
Ameriški igralec Jack Nicholson je proslavil skorajšnji prihod svojega najnovejšega filma Bolje ne bo nikoli (As good as it gets) režiserja Jamesa L. Brooksa v francoske kinodvorane z večerjo v sloviti pariški restavraciji Beli hiši, v družbi mnogih osebnosti iz sveta sedme umetnosti, med njimi Anouk Aime, Romana Polanskega in Richarda Ancocine. Na večerjo, ki se je zavlekla pozno v noč, so prišli tudi igralka Cyrielle Clair, nekdanji producent Eddy Barclay, novinar Guillaume Durand in pevka Liane Foly. Gostitelj, ki ga je med izletom v Parizu spremljala prijateljica Rebecca Broussard, je že naslednje popoldne z zasebnim letalom odletel v London. Kuharski mojster Bele hiše Jose Martinez je izdal menu: jajčevci in nadevani paradižniki v solati, kare iz jagnjetine in pire iz tartufov ter medeni tropski sadeži, vse poplaknjeno s Saint-Emilionom. Film Bolje ne bo nikoli bodo v Franciji začeli predvajati 18. februarja.
Konec leta v Parizu bo v znamenju operete
31. 12. 1997 08.40
Opereta konec letošnjega leta v Parizu doživlja pravi comeback. Na Silvestrovo bo mogoče poslušati operetne klasike, Jacquesa Offenbacha, Franza Leharja in Johanna Straussa. Kot najbolj "noro" izvedbo sezone so poznavalci označili Offenbachovo "Lepo Heleno", nastalo leta 1864, v izvedbi opere iz Castresa na jugu Francije, ki do začetka prihodnjega leta gostuje v pariškem gledališču Silvia Monfort.