parlament

Latvijski parlament za ohranitev smrtne kazni
18. 05. 1998 07.32
Latvijski parlament je danes z veliko večino izglasoval ohranitev smrtne kazni, kljub nasprotnim pozivom predsednika države, zunanjega ministra in borcev za človekove pravice.

Kazahstanski poslanci proti poligamiji
16. 05. 1998 09.23
Spodnji dom kazahstanskega parlamenta je ta teden z večino glasov zavrnil določilo v zakonu o zakonski zvezi in družini, ki bi omogočil uzakonitev poligamije v tej srednjeazijski državi. V skladu s šariatskim pravom ima vsak musliman pravico do štirih žena. Parlament pa se je kljub temu odločil v prid monogamiji. "Želimo biti civilizirana država, in to ne le azijskega ampak tudi evropskega tipa," so zatrdili poslanci.

Evropska komisija parlament poziva, naj podpre prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov
12. 05. 1998 16.03
Pred današnjim glasovanjem v Evropskem parlamentu o predlogu za postopno uvedbo prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, je Evropska komisija evroparlamentarce znova pozvala, naj sprejmejo pozitivno stališče do predloga.

Latvijski parlament proti ukinitvi smrtne kazni
11. 05. 1998 17.56
- Latvijski parlament je danes glasoval proti odpravi smrtne kazni, ki jo je predlagala parlamentarna komisija, in to kljub temu, da se je država pred Svetom Evrope zavezala za ukinitev.

Evropski parlament opravlja še zadnji krog zaslišanj kandidatov za vodstvo ECB
08. 05. 1998 10.32
V Evropskem parlamentu danes poteka še drugi, zadnji krog zaslišanj kandidatov za položaje v šestčlanskem izvršnem odboru Evropske centralne banke (ECB), ki bo začela delovati 1. julija letos. Najbolj odmevno zaslišanje je bilo včeraj, ko je na vprašanja članov parlamentarnega odbora za gospodarstvo in finance odgovarjal kandidat za predsednika ECB, Nizozemec Wim Duisenberg. Duisenberg je odboru znova razložil, da mandata ne namerava odslužiti v celoti, vendar pa je vztrajal pri stališču, da bo sam odločil, kdaj bo zapustil prvo mesto v ECB. Po zaslišanjih bo odbor za gospodarske zadeve prihodnji teden, 11. maja, izrekel mnenje o kandidatih, 626 poslancev pa se bo o njih izreklo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, prihodnjo sredo, 13. maja.

Srbske oblasti po navedbah tiska pristajajo na lokalno avtonomijo Kosova
07. 05. 1998 15.48
Beograjsko vodstvo je po navedbah srbskega časopisja pripravljeno na popuščanje albanskim prebivalcem na Kosovu. O predlogu zakona, ki predvideva "lokalno samoupravo", naj bi srbski parlament odločal še pred koncem meseca, danes poroča beograjsko časopisje, ki se sklicuje na vire v vladi in parlamentu. Še ne objavljeni predlog za Kosovo predvideva parlament, vlado, lastne organe oblasti in statut, ki bi imel funkcijo ustave. Za statut je potrebno soglasje srbskega republiškega parlamenta, piše dnevnik Danas. Lokalne in pokrajinski parlament naj bi sestavljala dva domova, katerih sestava naj bi odražala etnično in versko strukturo prebivalstva, piše Dnevni telegraf. Do konca leta naj bi v pokrajini izvedli splošne volitve.

Annan začenja najtežji del svoje afriške turneje
07. 05. 1998 15.47
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes pred odhodom v Burundi v tanzanijskem mestu Dar-es-Salaam napovedal, da bo pritisnil na burundski režim, da bi se udeležil mirovnih pogajanj v Arushi. Pogajanj se nameč ne udeležuje že od avgusta lani, zaradi česar so prekinjena. Na krajšem obisku v Burundiju se bo srečal z majorjem Pierrom Buyuyom, ki je oblast v državi prevzel z državnim udarom julija leta 1996. Burundi je od leta 1993 prizorišče državljanske vojne med hutujskimi uporniki in pretežno tutsijsko vojsko. Annan bo v okviru afriške turneje že popoldne odpotoval na dvodnevni obisk v Ruando, ki pomeni tudi najtežji del njegove turneje. V Kigaliju se bo srečal z zunanjim ministrom Anastasom Gasanom in predsednikom Pasteurjem Bizimungujem, obiskal pa bo tudi parlament. Jutri bo v Kigaliju obiskal spomenik žrtvam genocida, v katerem je bilo leta 1994 v Ruandi ubitih več kot pol milijona tutsijev in zmernih hutujev.

Danska vlada od delavcev zahteva prekinitev stavke
06. 05. 1998 16.56
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen je danes sporočil, da je vlada sprejela ukrep, ki okoli pol milijona stavkajočim delavcem v zasebnem sektorju nalaga, naj v noči s četrtka na petek začnejo delati.

Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.

Rudarska stavka v Ukrajini se širi
05. 05. 1998 07.44
Stavka ukrajinskih rudarjev, ki zahtevajo izplačilo zaostalih plač in boljše delovne pogoje, se je danes razširila že na 39 rudnikov.

Ukrajinski rudarji stavkajo
04. 05. 1998 17.08
Rudarji skoraj 30 ukrajinskih rudnikov so danes začeli stavko, saj že deset mesecev niso prejeli plač.

Evropski parlament o enajstih kandidatkah za evro
02. 05. 1998 10.23
Potem ko so ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance sinoči v Bruslju sprejeli priporočilo, naj evro 1. januarja prihodnje leto uvede enajst držav, je v postopku odločanja o uvedbi evra davi štafeto prevzel Evropski parlament. Evroparlamentarci bodo še dopoldne sprejeli mnenje o priporočilu finančnikov, ki bo po pričakovanjih pozitivno, saj so poslanci že minuli četrtek sprejeli svoje poročilo, v katerem so predlagali, naj ustanovne članice Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) postanejo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Potem ko bo mnenje o priporočenih kandidatkah izrekel Evropski parlament, bo odločitev popoldne po pričakovanjih soglasno sprejel tudi vrh unije. Predsedniki vlad ali držav petnajsterice naj bi danes po napovedih številnih držav unije rešili tudi spor glede vprašanja, kdo bo prvi predsedoval Evropski centralni banki (ECB). Zvečer se bodo znova sešli finančni ministri, ki bodo določili menjalniški tečaj med valutami držav, ki bod 1. januarja 1999 uvedle evro.

Irski parlament za referendum o mirovnem sporazumu
23. 04. 1998 08.55
Oba domova irskega parlamenta sta v sredo sprejela zakonska določila, ki omogočajo izvedbo referenduma o mirovnem sporazumu za severno Irsko, ki je napovedan za 22. maj.

Francoski parlament sklenil ustanoviti odbor za evro
22. 04. 1998 17.59
Francoski parlament je danes sklenil ustanoviti odbor za evro, pred katerim naj bi se na zahtevo parlamentarcev glede svojih odločitev o skupni valuti zagovarjali odgovorni Evropske centralne banke. Parlamentarci so z ustanovitvijo odbora ugodili zahtevi nekdanjega predsednika države Valeryija Giscarda d'Estainga.

Poljska vlada namerava sanirati rudarstvo
20. 04. 1998 17.43
Poljska vlada namerava v naslednjih petih letih znižati število zaposlenih v rudarstvu za polovico. Do leta 2002 naj bi bilo od trenutno 240.000 rudarjev zaposlenih le še 126.000, je danes v Katowicah izjavil namestnik ministra za gospodarstvo Jan Szlazak.

ZDA ne bodo namestile svojih vojakov na Kosovu
19. 04. 1998 10.38
ZDA na Kosovu ne bodo namestile svojih vojakov, je po srečanju z vodilnimi albanskimi voditelji v Tirani včeraj poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra Strobe Talbott. Albanski parlament je dan prej zahteval namestitev vojaških enot zveze NATO na Kosovu. Talbott je po pogovorih s predsednikom Rexhepom Meidanijem in premierom Fatosom Nanom pristavil, da njegova država podpira nadaljevanje mandata vojaških enot ZN v sosednji Makedoniji. Ob kasnejšem obisku v Skopju pa je dejal, da bodo ZDA in kontaktna skupina poskrbele, da sosede ZR Jugoslavije na bodo prizadete v primeru gospodarskih sankcij proti Beogradu. Talbott se je v Skopju srečal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovim, premierom Brankom Crvenkovskim in zunanjim ministrom Blagojem Handžiskim. Slednji je dejal, da so sankcije proti ZRJ in sosednje države nesprejemljive.

ZDA ne nameravajo namestiti svojih vojakov na Kosovu
18. 04. 1998 14.32
Združene države Amerike na Kosovu ne bodo namestile svojih vojakov, je danes po srečanju z vodilnimi albanskimi voditelji v Tirani poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra Strobe Talbott. Albanski parlament je dan prej sprejel resolucijo, v kateri je zahteval namestitev vojaških enot zveze NATO za varovanje albanske manjšine na Kosovu.

Albanski parlament se zavzema za napotitev enot zveze NATO na Kosovo
18. 04. 1998 10.49
Albanski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za napotitev enot zveze NATO na Kosovo, saj bi po mnenju poslancev s takšnim posredovanjem "preprečili širitev konflikta na Balkan in onemogočili represijo srbskih oblasti nad albanskimi prebivalci Kosova". Parlament je poleg tega pozval ZN, EU in ameriški kongres, naj vnovič proučijo položaj na Kosovu in sprejmejo ustrezne ukrepe.

Parlament podprl razvojno komponento v programu onove ob potresu nastale škode
17. 04. 1998 16.01
Parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje se je seznanil z dosedanjimi ukrepi za ublažitev posledic nedavnega potresa v zahodni Sloveniji ter pri tem ocenil, da je bila pomoč tako na državni kot lokalni ravni pravočasna in organizirana. V zvezi s pojasnili ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja o pripravi interventnega zakona za sanacijo in obnovo prizadetih območij je parlamentarni odbor izrazil pričakovanje, da bo vlada z nadaljnjimi ukrepi in omenjenim zakonom omogočila čimprejšnjo obnovo prizadetih območij ter ob tem zagotovila ustrezno finančno in strokovno pomoč prizadetim občinam. Poslanci so podprli vladno usmeritev, po kateri bo program obnove vseboval tudi razvojno komponento, pri čemer naj bi v največji možni meri upošteval ohranitev urbanistične in kulturne istovetnosti v posameznih krajih.

Slovaški parlament o predsedniku države spet neuspešno
16. 04. 1998 08.03
Slovaškemu parlamentu danes v Bratislavi spet ni uspelo izvoliti predsednika države, saj nobeden od treh kandidatov ni zbral potrebnih treh petin glasov od skupno 150 poslancev.

Češki parlament za vstop v NATO
15. 04. 1998 16.38
Poslanska zbornica češkega parlamenta je danes podprla vstop Češke v zvezo NATO. Za vstop je glasovala več kot polovica od 191 navzočih poslancev.

Imenovan nov nepalski premier
13. 04. 1998 07.43
Nepalski kralj Birendra je za novega premiera Nepala včeraj imenoval Girija Prasada Koiralo, predsednika sredinske Nepalske kongresne stranke. Koirala je bil imenovan na čelo manjšinske vlade, ki naj bi ji parlament v 30 dneh izglasoval zaupnico. Koirala je v svoji prvi izjavi v vlogi premiera dejal, da upa, da bo parlament podprl njegov kabinet, ki namerava izkoreniniti korupcijo v državnem aparatu in najti pot iz gospodarske krize, ki traja že štiri leta.

Duma končala razpravo o Kirijenku
10. 04. 1998 17.39
Ruska duma je končala razpravo o predlogu predsednika Borisa Jelcina, naj parlament za novega premiera potrdi Sergeja Kirijenka. Glasovanje je predvideno za 13. uro po srednjeevropskem času. Večina strank v dumi je že pred glasovanjem napovedala, da Kirijenka ne bo podprla.

Djindjićeva stranka pozvala k bojkotu referenduma o Kosovu
10. 04. 1998 09.48
Opozicijska Demokratska stranka (DS) nekdanjega beograjskega župana Zorana Djindjića je danes pozvala k bojkotu referenduma v Srbiji, napovedanega za 23. april. Na referendumu naj bi se volilci izjasnili o morebitnem mednarodnem posredovanju na pogajanjih o Kosovu. Pred dnevi ga je sklical srbski parlament. Demokratska stranka je sklic referenduma označila kot žaljiv, ker želijo z njim ljudi odvrniti od resničnih problemov. Demokratska stranka, nekdanja članica opozicijske koalicije Zajedno, je že bojkotirala tudi lanske parlamentrane volitve in v srbskem parlamentu nima svojih poslancev

V Albaniji ponovno dovoljena Komunistična stranka
09. 04. 1998 18.29
Albanski parlament, v katerem imajo večino socialisti, je danes v Tirani sprejel sklep o spremembi zakona, s katerim se Komunistični stranki po šestletni prepovedi ponovno dovoli delovanje. Socialisti so svoj korak utemeljili z dejstvom, da ima vsak državljan pravico slediti lastnim političnim prepričanjem. Danes opozicijski demokrati so ob prihodu na oblast leta 1992 prepovedali Komunistično stranko, ker naj bi med večdeset let trajajočo diktaturo v državi povzročila veliko gorja in škode. Po trditvah stranke, ki je doslej delovala podtalno, ima ta približno 25.000 pripadnikov.

23. aprila bo referendum o tuji udeležbi pri reševanju krize na Kosovu
08. 04. 1998 11.56
Srbski parlament je včeraj odločil, da bodo 23. aprila v Srbiji razpisali referendum, na katerem se bodo volilci opredelili do morebitne udeležbe tujih predstavnikov pri reševanju krize na Kosovu.

Slovaški parlament zavrnil razpis referenduma o neposrednih predsedniških volitvah
07. 04. 1998 18.35
Slovaški parlament je zavrnil razpis referenduma o neposrednem načinu voljenja predsednika države. Za predlog opozicijske Stranke demokratične levice, ki je z referendumom želela spremeniti ustavo, je glasovalo le 50 od 119 poslancev.

Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.

Evropski parlament za enoten odvzem vozniškega dovoljenja
03. 04. 1998 17.22
Poleg sveta ministrov EU je tudi Evropski parlament podprl predlog o enotnem odvzemu vozniškega dovoljenja pri hudih prekrških, ki bi veljal za vse države unije. Sklep, ki so ga sprejeli danes v Strasbourgu, se nanaša na prekrške, za katere bi kršitelja v državi, v kateri ima stalno prebivališče, tudi sicer kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja. Mednje sodi pobeg s kraja nesreče in izogibanje preverjanju alkohola ali drog v krvi.

Duma bo glasovala o kandidaturi Kirijenka najkasneje do prihodnjega petka
03. 04. 1998 12.31
Spodnji dom ruskega parlamenta duma bo o kandidaturi Sergeja Kirijenka za ruskega premiera glasovala najkasneje do prihodnjega petka. Točen datum glasovanja bo določen na okrogli mizi, ki bo potekala v torek, 7. aprila, je v Moskvi danes napovedal predsednik dume Genadij Zjuganov.