pasadena
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Pasadena v Mariboru
09. 04. 2001 00.00
Založba Pasadena prireja razstavo tuje strokovne literature v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, na kateri bo predstavljenih več tisoč strokovnih knjig in visokošolskih učbenikov na vseh področjih. Razstavo bo danes ob 10. uri odprl rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak, ogledati pa si jo bo mogoče do 13. aprila.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Cassini letel mimo Jupitra
30. 12. 2000 00.00
Mimo Jupitra je v soboto ob 11.12 po srednjeevropskem času letela ameriško-evropska samodejna sonda Cassini, ki se je planetu približala na približno 9,7 milijona kilometrov. Šlo je predvsem za pospeševalni manever, s pomočjo katerega bo sonda že julija 2004 lahko dosegla Saturn.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Linux v slovenščini
18. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je izdala knjigo Linux z namizjem KDE, podroben vodnik po operacijskem sistemu Linux s slovenskim namestitvenim programom ter v slovenščino prevedenim namizjem KDE. Operacijski sistem Linux je zelo zmogljiv pri omrežnih storitvah, saj izhaja iz sistema Unix, ki je nastajal in se razvijal skupaj z internetom vse od leta 1982. Ker se sistem dobro ujema z večino strojne opreme, ki je namenjena večpredstavnosti, je delo z zvokom in gibljivimi slikami zelo udobno in hitro. Zaradi svoje zanesljivosti in ker zase ne potrebuje veliko prostora, pa je primeren tudi za namestitev na osebnih računalnikih.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
Galileo le 200 kilometrov mimo Jupitrove lune
22. 02. 2000 21.09
Vesoljska sonda Galileo naj bi danes ob 14.47 po srednjeevropskem času letela mimo Jupitru najbližje od štirih velikih lun in se ji pri tem predvidoma približala na le 200 kilometrov, najmanjšo razdaljo doslej. Za zdaj še ni znano, kako je sonda prestala prelet.
NASA prenehala iskati sondo Mars Polar Lander
21. 02. 2000 08.40
Ameriškla vesoljska agencija NASA se je ponovno odločila, da bo vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), ki je izginila 3. decembra lani, prenehala iskati. Do odločitve je prišlo potem, ko se je izkazalo, da sta signala, ki so ju z radioteleskopom Stanfordske univerze v Palo Altu v Kaliforniji zaznali 18. decembra lani in 4. januarja letos, zemeljskega izvora.
Steven Spielberg dobitnik nagrade Image
15. 02. 2000 08.27
Svetovno priznani filmski režiser Steven Spielberg je dobitnik letošnje 31. nagrade Image, ki jo podeljuje Združenje za napredek temnopoltih ljudi (NAACP). Nagrade Image se podeljujejo za dosežke na področju filma, glasbe, televizije, književnosti in zaščite manjšin. Spielberg je bil nagrajen zaradi promocije socialne pravičnosti in enakopravnosti. Za glasbo v filmu Wild West je bil nagrajen igralec in pevec Will Smith. Za življenjsko delo pa je bil nagrajen pevec Smokey Robinson.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Usoda sonde MPL še neznana
05. 12. 1999 09.59
Tehnikom v laboratoriju v Pasadeni tudi v četrtem poskusu ni uspelo vzpostaviti stika s sondo <a href=http://mars.jpl.nasa.gov/msp98/lander/ target=_new>Mars Polar Lander </a>(MPL), ki bi morala v petek prispeti na Mars. Sonda je namreč po besedah vodilnega predstavnika laboratorija Jet Propulsion Laboratory Richarda Cooka znova ostala tiha. V laboratoriju bodo danes znova poskusili vzpostaviti stik s sondo, vendar tokrat ne direktno, temveč prek sonde Mars Global Surveyor, ki je nameščena na orbito okrog rdečega planeta.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
Galileo bo letel mimo Jupitrove lune Io
25. 11. 1999 22.22
V petek predvidoma ob 4.30 po srednjeevropskem času bo ameriška vesoljska sonda Galileo, katere zadnji objavljeni podatki nas lahko prisilijo, da bo treba znova preveriti sedanjo teorijo o nastanku planetov, letel vsega 300 kilometrov mimo Jupitrove lune Io.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Internet 99 zelo dobro obiskan
12. 03. 1999 19.36
V Cankarjevem domu danes poteka drugi ter hkrati zadnji dan izobraževalno-sejemske prireditve Internet 99. Sejem, na katerem se predstavlja okoli trideset razstavljalcev iz cele Slovenije, si je včeraj ogledalo več kot tisoč ljudi, danes pa pričakujejo, da bo obisk še večji.
Galileo pojasnil nastanek Jupitrovih kolobarjev
19. 09. 1998 09.28
Ameriški astronomi so kot kaže uspeli rešiti uganko o nastanku kolobarjev okoli Jupitra. Opazovanja s pomočjo samodejne vesoljske sonde Galileo, ki kroži okoli Jupitra, so pokazala, da so trije kolobarji, ki jih z Zemlje sicer ne vidimo, nastali iz prahu z Jupitrovih naravnih satelitov. Meteoroidi, ki so zadevali štiri notranje Jupitrove lune, so iz njih dvigali prah, je sporočil Joseph Burns s Kornelijske univerze v ameriški zvezni državi New York. Prah, ki je nastal po udarcih, se je nato zaradi močnega gravitacijskega polja okoli planeta izoblikoval v kolobar.
Galileo znova pošilja podatke
31. 07. 1998 09.18
Po začasni izgubi zveze s samodejno vesoljsko sondo Galileo so v nadzornem središču v Pasadeni ponovno vzpostavili stik s to sondo, ki zdaj zopet pošilja znanstvene podatke, so sporočili v pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji.
Zakopan živ novorojenček
20. 05. 1998 07.53
Neka ženska iz okolice Los Angelesa je med večernim tekom naletela na v zemlji zakopanega novorojenčka. Dva dni star dojenček še s popkovnico je bil še živ. "Zgodil se je čudež," si razlaga dr. Ricardo Liberman iz bolnišnice Pasadena blizu Los Angelesa, kamor so v soboto pripeljali otročka: "Nevrološke funkcije so normalne, kolikor so pač lahko pri novorojenčku". Dojenčka je našla Azita Milanian, ki je tekala s svojimi tremi psi. Psi so zavohali otroka in Azita je zaprepadena zagledala majceno nogico, štrlečo iz zemlje. Telesna temperatura otročka je padla na 26,6 stopinje Celzija, ko so ga v kritičnem stanju pripeljali v bolnišnico. V ponedeljek pa so zdravniki sporočili, da bo že čez kakih deset dni lahko zapustil bolnišnico. Medtem ko policija išče mater otročka, se več deset parov poteguje za njegovo posvojitev.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.