pentagon
Svetovni odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.
Slovenski odzivi na napade
12. 09. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek sta izrazila globoko pretresenost ob napadih na ameriška mesta, obsodbam pa sta se pridružila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik DZ Borut Pahor.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Drama na ugrabljenih letalih
13. 09. 2001 00.00
Na dan prihajajo kruti podatki o tem, kaj se je v zadnjih minutah dogajalo na ugrabljenih letalih. Izpisi klicev z mobilnih telefonov nekaterih potnikov kažejo na to, da so teroristi, oboroženi s tapetniškimi noži in namišljenimi bombami, delovali zelo usklajeno in po dobro izdelanem načrtu.
Bush: ZDA bodo svet popeljale do zmage
13. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je danes dejal, da bodo "Združene države svet popeljale do zmage". Napovedal je tudi, da si bo jutri v New Yorku ogledal razdejanje po torkovem terorističnem napadu.
ZDA še vedno v šoku
12. 09. 2001 00.00
Na jugu Manhattna, kjer sta do nedavnega stala slovita "dvojčka" WTC-ja, poteka reševalna akcija iskanja morebitnih preživelih, v kateri sodeluje Nacionalna garda in več sto prostovoljcev. FBI naj bi medtem že aretiral nekaj oseb, osumljenih za vpletenost v napadih.
FBI že prijel več oseb
12. 09. 2001 00.00
Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v povezavi s torkovimi napadi na ZDA po navedbah CNN v nekem bostonskem hotelu in na Floridi prijel več oseb.
Podrobnosti o izgubljenih letalih
11. 09. 2001 00.00
Vsaka od dveh največjih letalskih družb, American Airlines in United, sta v terorističnih napadih na ZDA izgubili po dve letali.
Nov napad na iraške cilje
10. 09. 2001 00.00
Iraška vlada je sporočila, da je bilo zavezniških letalskih napadih ubitih osem ljudi, ranjeni pa trije.
Zavezniški napad na Irak
29. 08. 2001 00.00
V napadu ameriških in britanskih letal na jug Iraka sta bila ubita dva civilista.
ZDA in Kitajska o raketah
23. 08. 2001 00.00
Po mnenju Washingtona je kitajski izvoz raketne tehnologije eden glavnih zadržkov pri izboljšanju odnosov med državama.
Ameriški raketni preizkus uspel
15. 07. 2001 00.00
Direktor ameriškega programa za izgradnjo protiraketne obrambe (NMD) letalski general Ronald Kadish je na novinarski konferenci v Washingtonu zatrdil, da je bil preskus sestrelitve sovražne rakete z obrambno uspešen. Prestrezno raketo so v noči na nedeljo po srednjeevropskem času izstrelili s pacifiškega otoka Kwajalein, okrog 21 minut potem, ko je bila iz letalske vojaške baze Vanderberg v Kaliforniji izstreljena "napadalna" raketa, deloma predelan medcelinski izstrelek minuteman 2.
Znova vohunskimi poleti ZDA
08. 05. 2001 00.00
Pet tednov po trčenju ameriškega izvidniškega letala s kitajskim lovcem so ZDA znova začele z izvidniškimi leti pred kitajsko obalo. Kot so potrdili s Pentagona, je ameriško izvidniško letalo vrste RC-135 na "rutinskem preletu" letelo v mednarodnem prostoru ob severovzhodni kitajski obali. Ameriško letalo je vzletelo z japonskega otoka Okinava, na začrtani poti pa ga letala kitajske vojske niso spremljala. Uradni Peking je po nesreči 1. aprila zahteval ustavitev izvidniških preletov nad kitajsko obalo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer ni želel komentirati obnove vohunskih poletov, vendar je zatrdil, da si ZDA pridržujejo pravico leteti v mednarodnem zračnem prostoru in z izvidniškimi poleti skrbeti za ohranjanje miru v svetu. Kitajske oblasti pa so sporočile, da ameriškemu vohunskemu letalu EP-3 ne bodo dovolile zapustiti države po zračni poti. Peking je sicer ZDA pozval, naj pri iskanju rešitve za spor delujejo bolj pragmatično in konstruktivno.
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Kriza v odnosih med ZDA in Kitajsko
03. 05. 2001 00.00
Iz ameriškega obrambnega ministrstva je v sredo najprej prišla novica, da Pentagon prekinja vse, že tako šibke odnose s Kitajsko, nakar je tiskovni predstavnik Craig Quigley to zanikal. Obrambni minister Donald Rumsfeld naj bi prekinil vse odnose s kitajsko vojsko, kot so na primer medsebojni obiski vojaških ladij in častnikov, vendar je Quigley kasneje dejal, da temu ni tako. Rumsfeld naj bi le ukazal, da bodo poslej vsak tak obisk obravnavali posebej in nato izdali dovoljenje zanj.
Odnosi med ZDA in Kitajsko na kocki
08. 04. 2001 00.00
Kitajske oblasti že drugi teden na otoku Hainan zadržujejo 24 članov posadke ameriškega vohunskega letala, ki je v mednarodnem zračnem prostoru trčilo s kitajskim lovcem. Od Američanov zahtevajo opravičilo za nesrečo, ameriški podpredsednik Cheney pa je zahtevo že zavrnil kot neutemeljeno. K spravi med obema orožarskima velesilama pa je pozval tudi tibetanski duhovni vodja Dalajlama.
Napredek pri reševanju spora
07. 04. 2001 00.00
Ameriška administracija in kitajska vlada sta po poročilih iz Bele hiše napredovali pri oblikovanju skupne komisije, ki naj bi razrešila spor glede ameriškega vohunskega letala in 24 članov posadke, ki so morali v nedeljo po trčenju s kitajskim lovskim letalom zasilno pristati na kitajskem otoku Hainan.
Resen spor med Kitajsko in ZDA
03. 04. 2001 00.00
Še vedno odmeva nedeljsko trčenje ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca, ki je povzročilo resen spor med državama. Kitajski predsednik Zemin je po dveh dneh molka zahteval, da Združene države prevzamejo polno odgovornost za nesrečo.
Nova ohladitev med ZDA in Kitajsko?
02. 04. 2001 00.00
Na Kitajskem še vedno zadržujejo 24 članov posadke ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo trčilo s kitajskim lovcem in prisilno pristalo na kitajskem ozemlju. V Pekingu dogodka sploh še niso komentirali, medtem pa Pentagon trdi, da je letalo letelo v mednarodnih vodah, kakih 100 kilometrov od otoka Hainan.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Za nesrečo kriv kontrolor
14. 03. 2001 00.00
Pentagon je sporočil, da je za ponedeljkovo nesrečo med vojaškimi vajami ameriške in britanske vojske v Kuvajtu odgovoren kontrolor poleta, saj naj bi pilotu lovskega letala prehitro dal znamenje, naj odvrže bombo. Ukaz je nekaj sekund kasneje sicer preklical, a je bilo že prepozno. Bombi sta padli na vojaško enoto, umrlo je šest ameriških in novozelandski opazovalec, dva med ranjenimi pa naj bi bila Kuvajčana. Po neuradnih podatkih naj bi bil med žrtvami tudi sam kontrolor. Vojaki so opazovali skupno vajo kuvajtsko-ameriških sil, vendar so bili v dometu izstrelkov in bomb. Ubiti vojaki so bili namreč del enote, ki je na vaji usmerjala izstrelke na izbrane tarče. Vse ranjene so že prepeljali v ameriško vojaško bolnišnico v Nemčiji.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Linda Tripp toži Pentagon
27. 01. 2001 00.00
Razvpita Linda Tripp, ki je poleg samih udeležencev, zakuhala afero o razmerju predsednika Billa Clintona in Monice Lewinsky, je ponovno vložila tožbo proti državi. Tokrat toži Pentagon, ker naj bi nekdo od tam posredoval podatke o njenem iskanju zaposlitve vojaškemu časopisu "Stars and Stripes". Linda Tripp je začela delati v Beli hiši še v času predsednika Georga Busha starejšega. Ostala je tudi po prihodu Clintona in tam spoznala mlado pripravnico Monico Lewinsky, izkoristila njeno naivnost ter skrivaj snemala njune zaupne pogovore o razmerju s Clintonom. Trippova se je še pred izbruhom škandala "po politični liniji" preselila v Pentagon, kjer je dobila mastno plačano službo tiskovne predstavnice in zaslužila 100.000 dolarjev na leto. Ko se v ZDA zamenjajo predsedniki, morajo vsi politično imenovani uslužbenci podpisati odstopno izjavo, Trippova pa je podpis zavrnila, nakar so jo v iztekajočih se trenutkih Clintonove administracije enostavno pognali iz službe.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Pentagon zavrnil zahtevo Italije
05. 01. 2001 00.00
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj zavrnilo zahtevo Italije po uvedbi moratorija na uporabo streliva z osiromašenim uranom , češ da ni dokazov o kaki povezavi med tem strelivom in levkemijo ali drugimi zdravstvenimi problemi pri vojakih, ki so služili na Balkanu. Povečano zaskrbljenost zaradi primerov raka pri vojakih so izrazili tudi predstavniki drugih evropskih držav, katerih vojaki so služili na Balkanu.
Uničenje posod s sarinom
03. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so s predstavniki zvezne države Kolorado dosegli dogovor o uničenju šestih jeklenih posodic v velikosti pomaranče s smrtonosnim živčnim plinom sarin, ki so jih 16. decembra odkrili delavci med odstranjevanjem starega železa blizu nekdanjega vojaškega skladišča iz časov hladne vojne. Posodice s sarinom bodo zabetonirali v poseben objekt, ki ga še morajo zgraditi, nato jih bodo razstrelili, strupeni plin pa nevtralizirali s posebnimi kemikalijami.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Pentagon objavil poročilo o zlorabah
19. 09. 2000 00.00
Pentagon je objavil poročilo vojaških preiskovalcev, ki so ugotovili, da so nekateri ameriški vojaki mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu maltretirali civilno albansko prebivalstvo, pri tem pa kršili temeljna načela človeškega dostojanstva. Pripadniki ameriške enote, ki so storili ta dejanja, po mnenju preiskovalcev niso bili ustrezno izurjeni in bi morali brzdati svojo bojevniško miselnost.
Večja navzočnost ZDA v Jadranu
19. 09. 2000 00.00
Združene države Amerike bodo zaradi nedeljskih volitev v Jugoslaviji, povečanja napetosti v Črni gori in groženj jugoslovanske vojske opoziciji, okrepile svojo vojaško navzočnost v Jadranu in vzhodnem Sredozemlju. Letanosilka George Washington je tako že na poti iz Perzijskega zaliva v Jadransko morje, kjer naj bi, tako uradni Pentagon, v ponedeljek s hrvaško mornarico začela pomorske vaje.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.