peresa

Slovenska prevoda filmskih študij

21. 06. 2000 10.40

Slovenska kinoteka je s pomočjo francoskega ministrstva za zunanje zadeve in Francoskega inštituta Charles Nodier v LJubljani v svoji zbirki Imago izdala slovenska prevoda dveh temeljnih del s področja filmskih študij. To sta obsežna analiza razvoja in vloge glasbe v filmu izpod peresa priznanega francoskega teoretika Michela Chiona z naslovom Glasba v filmu ter delo Montaža francoske filmske publicistke mlajše generacije Dominique Villain, ki osvetljuje dogajanje v temi montažnih sob.

Peres imenovan za predsedniškega kandidata

29. 05. 2000 18.56

Vladajoči izraelski politični blok En Izrael je danes sporočil, da bo nekdanji premier in zunanji minister Šimon Peres njihov kandidat na predsedniških volitvah, ki naj bi jih v Izraelu izvedli julija.

Stritarjeva nagrada kritičarki Ignaciji J. Fridl

12. 05. 2000 15.20

Stritarjevo nagrado, s katero žirija Društva slovenskih pisateljev opozarja na mlada, obetavna kritiška peresa, je prejela Ignacija J. Fridl. Predsednik tričlanske žirije Vital Klabus je povzel, da so njene lani objavljene kritike ''skrbno sestavljene in prodorno zamišljene, izraz osebne zavzetosti in sproščenega obvladovanja snovi.'' Ena poglavitnih odlik kritik Fridlove je težnja ''k širšim vidikom in globljemu vpogledu v probleme.''

Umrl pisatelj in ilustrator Edward Gorey

20. 04. 2000 13.02

V starosti 75 let je za posledicami srčnega napada umrl ameriški pisatelj in ilustrator Edward Gorey. Napisal je okrog 100 knjig, 60 knjig izpod peresa Samuela Becketta in drugih avtorjev pa je ilustriral ter pripravljal kostume in izvedbe gledaliških predstav na Broadwayu. Njegova uprizoritev Drakule leta 1977 mu je prinesla slavo in nagrado tony. Kritiki so njegovo delo označili za prekanjeno in poetično, vendar so ga tudi raztrgali kot bizarnega. V sedemdesetih letih se je preselil na Cape Cod, polotok pri Bostonu, kjer je vodil majhno gledališko skupino, ki je izvajala njegova dela. Gorey je bil posebnež tudi pri oblačenju: z ogromno postavo in belo brado je bil najraje v plašču in na vsakem prstu nosil več prstanov, tako da ga je časopis New York Times primerjal s piratom.

Končal se je forum v Davosu

02. 02. 2000 07.27

Z neformalnimi pogovori izraelskega ministra za regionalno sodelovanje Šimona Peresa ter nemškega in finskega predsednika, Johannesa Raua in Marttija Ahtisaarija, se je sinoči v švicarskem Davosu končal 30. Svetovni gospodarski forum.

Predstavitev knjig Furlana Celsa Macorja

13. 01. 2000 14.26

V goriškem Kulturnem domu bo drevi ob 18. uri predstavitev treh knjig izpod peresa Celsa Macorja, preminulega furlanskega novinarja, pesnika, pisatelja in alpinista. To so dela Aesontius, Na orlovih krilih in Tihote v sozvočju. Izdal jih je mladi goriški založnik Massimo Cargnel, predstavil pa jih bo državni sekretar v slovenskem ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček.

Nova zbirka otroških knjig založbe Aristej

08. 11. 1999 19.07

V prostorih Društva slovenskih pisateljev so predstavili dve knjižni novosti založbe Aristej iz njihove nove zbirke leposlovnih knjig za otroke; zbirka, ki nadaljuje tradicijo založbe, nosi dekliško ime Iva, namenjena pa je otrokom od 4. do 10. leta starosti. Knjiga z naslovom Obleka lepo-in-prav (v prevodu Jane Unuk) je delo ameriške pesnice in pisateljice Sylvie Plath in ilustratorke Rotraut Susanne Berner, Sin Srakolin pa je izpod peresa domačega avtorja, komediografa, pisatelja in pesnika Vinka Moederndorferja; ilustrirala jo je Mirna Pavlovec.

Dan reformacije - slovenski državni praznik

31. 10. 1999 11.26

Danes je dan reformacije, ki je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi. Na današnji dan leta 1517 je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve. Razvilo se je reformacijsko gibanje kot izraz novoveške duhovne revolucije. Razširilo se je tudi izven nemških dežel in privedlo do razkola v Cerkvi ter nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva.

Novosti v zbirki Odisej

07. 10. 1999 15.22

Najstnikom namenjeno zbirko Odisej, v katero založba Mladinska knjiga uvršča kakovostno leposlovje, ki obravnava prezrta in zamolčana vprašanja sodobnega življenja mladih, je obogatil izvirni roman Debeluška izpod peresa Janje Vidmar. Založba je predstavila še dve prevodni deli: Na novi poti avstralske pisateljice Margaret Clark (v prevodu Mateje Seliškar) je zgodba o najstnici, ki se skuša rešiti iz vrst mladih brezdomcev in kriminalcev, Gospodje otroci, delo znanega francoskega pisca Daniela Pennaca v prevodu Alenke Moder Saje, pa izvirno domišljijski, duhovit pogled na otroke in starše, ki za nekaj časa zamenjajo svoje vloge.

Poklon likovnemu poetu Zasavja

02. 08. 1999 13.16

V okviru prireditev ob občinskem prazniku bodo v petek, 6. avgusta, v Delavskem domu v Zagorju ob Savi odprli spominsko razstavo slik Toneta Leskovška. Odprtje razstave, posvečene 20-letnici smrti slikarja, izrazitega krajinarja, ki je v svojih upodobitvah poudarjal geometrijske elemente, ter pobudnika likovne kolonije z najdaljšo tradicijo v Sloveniji - likovne kolonije Izlake-Zagorje -, bodo povezali s predstavitvijo monografije o Leskovšku izpod peresa Marijana Tršarja, ki jo je izdala občina Zagorje ob Savi.

Izraelski homoseksualci v parlamentu

25. 06. 1999 07.20

Delegacija približno štiridesetih homoseksualcev in lezbijk je obiskala izraelski parlament. Dogodek napoveduje bližajoči se ''dan ponosa'', ki ga bodo Jeruzalemčani slavili prihodnji teden. Skupina je v eni od parlamentarnih dvoran obesila zastavo mavrične barve, simbol istospolno usmerjenih. Delegacija se je zavzela za zakonodajo, ki bi, ne glede na spol partnerjev, zagotavlja pravice do skupnega gospodinjstva in dovolila posvojitev otrok. Njihove zahteve so podprli tudi nekateri poslanci. Predstavnik ortodoksne judovske stranke je sicer na predsednika parlamenta Peresa naslovil zahtevo po prepovedi sprejema v parlamentu, kar pa se ni obneslo, saj ima obisk delegacije lezbijk in homoseksualcev v izraelskem parlamentu že šestletno tradicijo.

Portret Ehuda Baraka: Fizik z bleščečo vojaško kariero postal premier

18. 05. 1999 09.26

56-letni laburist Ehud Barak se je rodil leta 1942 poljskima priseljencema v kibucu Mišmar HaŠaron.

Že 50. ponovitev predstave Veselja dom

29. 04. 1999 08.28

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo po manj kot treh letih od premiere v okviru programa Odprto Mladinsko drevi ob 20. uri izvedli 50. ponovitev gledališkega performansa Veselja dom - avtorja Emila Filipčiča in režiserja Nicka Upperja, v katerem nastopata Niko Goršič in Olga Grad.

Dnevi komedije v Celju

20. 02. 1999 11.20

V celjskem Slovenskem ljudskem gledališču se bodo jutri, 21. februarja, s podelitvijo nagrad končali Dnevi komedije, že osmi po vrsti. Na temelju presoje strokovne žirije, v kateri so Miran Hercog, Primož Jesenko in Iva Zupančič, bodo razglasili žlahtnega komedijanta, žlahtno komedijantko in žlahtnega režiserja, po sodbi občinstva pa še žlahtno komedijo.

Z ognjem in mečem - poljska filmska uspešnica vseh časov?

13. 02. 1999 14.03

Poljski režiser Jerzy Hoffman je po enajstletnih pripravah posnel na platno enega najlepših poljskih zgodovinskih romanov izpod peresa Nobelovca Henryka Sienkiewicza in Poljaki se zgrinjajo v kinematografe na ogled vojne drame Z ognjem in mečem. Ep iz 17. stoletja o vojni in ljubezni, pospremljen s tisoči plakatov, stalnim predvajanjem naslovne skladbe na radijskih postajah in pogostim poročanjem v medijih, je najdražji poljski film v zgodovini - stal je 8,5 milijona dolarjev. Čeprav tudi na Poljskem beležijo hollywoodski filmi večjo gledanost kot domači, pa te dni vsi govorijo le o domačem triurnem filmu, polnem vojnih prizorov, osupljivih kostumov in znanih igralcev. Vojna drama po zadnjem romanu Sienkiewiczove trilogije (po prvih dveh je režiser Hoffman že v 60. in 70. letih posnel uspešnici Pan Mihael in Povodenj), pripoveduje o zagrizenem boju poljskih in ukrajinskih plemičev za ljubezen lepe poljske grofice Helene med ukrajinsko vstajo zoper poljsko oblast. Več kot polovico od 40.000 vstopnic za prvih štirinajst dni predstav v varšavskem kinemtografu Relax so vnaprej rezervirale šole in podjetja, kot npr. prozivajalcev avtomobilov Daewoo in zavarovalnica PZU, je povedala direktorica kinematografa Zofia Cieslak in filmu napovedala več kot štiri milijone gledalcev, kolikor si jih je npr. ogledalo Titanik - dekleta se bodo zaljubila v igralce, fante pa bodo navdušili vojni prizori, pričakuje Cieslakova.

Prevod Paternujeve monografije o Prešernu

05. 02. 1999 14.34

Goriška Mohorjeva družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja. Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.

Dan reformacije - praznik strpnosti

31. 10. 1998 09.55

Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik - eden od dveh, na Slovenskem posvečenih kulturi. Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Protestantizem na Slovenskem, ki se je v svojem času povezoval z evropskim protestanskim gibanjem, nam je dal knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Seveda pa prispevka slovenskega protestantizma ne gre omejevati le na jezikovne in ozko pojmovane narodnostne zadeve.

Arafat Židom zaželel srečno novo leto

21. 09. 1998 17.54

Palestinski predsednik Jaser Arafat je v telefonskem klicu izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju zaželel srečno židovsko novo leto, kot danes sporoča palestinska agencija WAFA. Arafat je ob začetku Rosh Hashane, kot se židovsko novo leto imenuje, poklical še nekatere druge izraelske politike, med drugim tudi izrelskega predsednika Ezerja Weizmana, bivšega premiera Simona Peresa ter Leo Rabin, vdovo ubitega Jicaka Rabina.

Slovesnosti ob peti obletnici sporazuma o palestinski avtonomiji

24. 08. 1998 12.46

V norveški prestolnici so se v navzočnosti nekdanjega izraelskega premiera Šimona Peresa sinoči začele slovesnosti ob peti obletnici sporazuma iz Osla o palestinski avtonomiji. Na proslavi v Oslu danes pričakujejo predsednika palestinskih avtonomnih oblasti Jaserja Arafata, ki bo skupaj s Šimonom Peresom govoril na osrednji slovesnosti na Nobelovem mirovnem inštitutu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se ni odzval povabilu norveške vlade.

Zlata peresa za slovenske PR-ovce

26. 04. 1998 11.56

Svetovno združenje IABC je svojo, doslej tretjo nagrado za odnose z javnostmi na področju znanosti, podelilo slovenski pisateljici in komunikatorki Leli B.Njatin. Nagrajeni komunikacijski projekt `Ali vas skrbi prihodnost´, je izdelala za Znanstvenoraziskovalni center SAZU. "Nagrada pomeni predvsem certifikat, da si na strokovno visoki ravni. Ker so odnosi z javnostmi v svetovnem merilu zelo mlada stroka in ker je Slovenija relativno še vedno precej neurejena država, mora poleg tega vsakdo, ki izvaja odnose z javnostmi, skrbeti tudi za lastno promocijo v okolju, v katerem dela. Recimo, da za najbolj nejeverne tomaže ta certifikat pomeni, da so odnosi z javnostmi resna stvar", je v pogovoru za Res Slovenica dejala Lela B.Njatin.

Pariška razstava in monografija Od združitve do razpada - Jugoslovanski prostor, stoletje zgodovine

18. 03. 1998 16.12

V pariškem Muzeju sodobne zgodovine v znamenitih Invalidih bodo jutri odprli razstavo, naslovljeno Od združitve do razpada - Jugoslovanski prostor, stoletje zgodovine. Ob razstavi, ki bo v Invalidih na ogled do 30. maja, bo izšla obsežna monografija, v kateri bosta objavljeni tudi razpravi Igorja Kranjca Simbolizem in ekspresionizem v času pred in po prvi svetovni vojni ter razprava Staneta Bernika Slovenska arhitektura, oblikovanje in fotografija v letih od 1919 do 1941, so danes sporočili iz Moderne galerije. Razstava, ki jo je pripravil kustos Laurent Gervereau, skuša oceniti dogajanje zadnjega stoletja na tleh Jugoslavije, ki se je nedavno kruto vrnila v svetovno zgodovino z prvo vojno po 45-letnem obdobju miru v Evropi. Oceno dogajanja, neizogibno, da se zgodovina ne bi več ponovila, so danes omogočili vrhunski strokovnjaki in dolgotrajne raziskave v petih državah, nastalih na tleh nekdanje Jugoslavije. Razstava in spremljajoča monografija na 304 straneh izpod peresa 35 strokovnjakov, kronološki pregled dogajanja in življenja na jugoslovanskih tleh v iztekajočem se stoletju, ki je izšla pri založbi BDIC, razkrivata številne doslej neznane dokumente ob boku umetniškega bogastva tega območja, ki je sledilo evropskim avantgardnim tokovom.

Kučan na okrogli mizi o partnerstvu za sodelovanje in spravo

09. 02. 1998 17.19

V Strasbourgu se bo v četrtek začela dvodnevna okrogla miza z naslovom Partnerstvo za sodelovanje in spravo na Bližnjem vzhodu, ki jo organizirata generalni sekretar Sveta Evrope in Evropski center za globalno soodvisnost in solidarnost v sodelovanju z Mirovnim inštitutom Šimona Peresa. Posveta se bo v četrtek na povabilo generalnega sekretarja Sveta Evrope Daniela Tarschysa udeležil tudi predsednik Milan Kučan, ki bo svoje poglede na spravo podal na dopoldanski seji v prispevku z naslovom <i>Sprava na Balkanu - prazno upanje ali možna realnost?</i>, so sporočili iz urada predsednika republike.

Šimon Peres zavrnil Netanjahujevo ponudbo

06. 01. 1998 12.35

Bivši predsednik izraelske vlade Šimon Peres je zavrnil predlog premiera Benjamina Netanjahuja, naj prevzame vodenje zunanjepolitičnega resorja v njegovi vladi. Tako vsaj piše izraelski časnik Haaretz. Peres je po odstopu zunanjega ministra Davida Levyja menda dobil ponudbo, da ga zamenja. Z današnjo veljavnostjo Lavyjevega odstopa naj bi vodenje zunanje politike prevzel sam premier Netanjahu. Premierov bližnji sodelavec je ponudbo Peresu že zanikal, Haaretz pa trdi, da je skušal Netanjahu z imenovanjem Peresa kot "arhitekta mirovnega sporazuma iz Osla" v desnousmerjeni kabinet sebi zagotoviti več manevrskega prostora v mirovnih pogajanjih s Palestinci.