pesnik
Homofobični pesnik ne bo predaval na Harvardu
14. 11. 2002 00.00
Po burnih pritožbah harvardskih študentov je univerza odpovedala nastop irskega pesnika Toma Paulina, ki v Ameriki rojene Jude primerja z nacisti.
Dan s kandidatom: Lev Kreft
14. 08. 2002 00.00
Dr. Lev Kreft je predstavnik Združene liste socialnih demokratov, nekdaj že politik in pesnik, zdaj predavatelj. Preverjali smo, ali je Lev, poročeni oče dveh hčerk, čisto krotek ali vendarle kaj popadljiv.
Karadžić piše otroške pesmice
08. 07. 2002 00.00
Najbolj iskani osumljenec vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini, nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić, je preko prijateljev kot v posmeh svojim preganjalcem izdal knjigo pesmic za otroke.
Za Pisnikovo konec v polfinalu
21. 06. 2002 00.00
Slovenska teniška igralka Tina Pisnik je v nizozemskem Hertogenboschu na WTA turnirju z nagradnim skladom 170.000 ameriških dolarjev svoj nastop končala v polfinalu.
Obletnica vsesplošnega genija
26. 02. 2002 00.00
Pred 200 leti se je na današnji dan v Besanconu rodil Victor Hugo (1802-1885), vodilni francoski romantik, pisatelj, pesnik, dramaturg, polemik in politik, demokratični vizionar Evrope, prevajalec - vsesplošni genij.
Prireditve ob kulturnem prazniku
08. 02. 2002 00.00
Največji slovenski kulturni praznik so tudi letos zaznamovale številne prireditve po Sloveniji. Današnja osrednja proslava je potekala pred Prešernovo domačijo v Vrbi, kjer se je zbralo okoli 1500 ljudi.
Književna zapuščina Krleže odpečatena
29. 12. 2001 00.00
Najbolj varovano skrivnost hrvaške književnosti, rokopisno zapuščino književnika Miroslava Krleže, ki so jo zapečatili pred 20 leti, so v Zagrebu odprli za javnost.
Znani nominiranci Prešernovih nagrad
03. 12. 2001 00.00
Za Prešernovo nagrado so letos nominirani, skladatelj <strong>Vinko Globokar</strong> za življenjsko delo, pesnik <strong>Milan Jesih</strong> za pesniški opus, <strong>Vojteh Ravnikar</strong> za arhitekturni opus in igralec <strong>Zlatko Šugman</strong> za igralski opus. Imena nagrajencev bodo znana 7. februarja.
Obletnica smrti Josipa Murna Aleksandrova
18. 06. 2001 00.00
Pesmi Ne vem, kdo bolj je tožen, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan, Dolga, dolga je zimska noč, Prišla je jesenska noč sodijo med najbolj znane lirske izpovedi v slovenski književnosti. Njihov avtor, Josip Murn Aleksandrov, je na današnji dan pred natanko 100 leti, kot pred njim Kette, umrl v Cukrarni. Poleg pesmi je Murn pisal še prozo, kratke črtice in novele, a se v pripovednika zaradi zgodnje smrti194160- umrl je star 22 let, ni utegnil razviti. Najmočnejša plat Murnove lirike je razpoloženjsko pesništvo ob naravi, prav tako velja omeniti življenjsko izpovedne pesmi in posebno, zanj značilno zvrst194160- kmečke pesmi.
Poezija s kanadskim pesnikom
06. 06. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren je gostoval kanadski pesnik Jean-Paul Daoust. Poet, doma iz Quebeca, je svoje pesmi interpretiral v izvirniku - francoščini, nekaj slovenskih prevodov pa je prebral njegov prevajalec Brane Mozetič.
Pisatelji o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Na Bledu, kjer že tretji dan poteka mednarodno srečanje pisateljev, poteka okrogla miza Mirovnega komiteja na temo Človekove pravice in poklicanost pisatelja. Razpravo o perečih problemih, ki se ne dotikajo le pisateljev - ti bi morali imeti vlogo razsvetljevalcev - vodi slovenski pesnik Veno Taufer, ki trdi, da za književnika vprašanje človekovih pravic ne sme biti nekaj relativnega, saj avtor s svojimi zgodbami, pesmimi pričuje o izkušnjah in usodah neke človeškosti. Uvodne misli je poleg Tauferja prispeval še grški literat Anastasis Vistonitis, ki opozarja predvsem na ignoranco in brezbrižnost ljudi do problemov drugih. Prav zato je dolžnost sodobnega pisatelja, meni Vistonitis, presojati kulturo z raziskovanjem njenega jedra, kjer se skrivajo njeni neuspehi, slabosti, izmaličenosti in napake.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Nagrado Cervantes izročili Umbralu
23. 04. 2001 00.00
Na univerzi v španskem mestu Alcala de Henares so podelili nagrado Cervantes, najbolj prestižno nagrado za književnost v španskem jeziku. Letošnjemu dobitniku nagrade, španskemu pisatelju, esejistu in kolumnistu Franciscu Umbralu jo je izročil španski kralj Juan Carlos. Hkrati so v Madridu potekali protesti ženskih gibanj. Okoli 50 protestnic je skušalo vdreti tudi v kraljevo akademijo v Madridu, s čimer so želele opozoriti, da naj bi nagrajeni pisatelj kot tipični predstavnik mačistične kulture upravičeval nasilje nad ženskami.
Recepti h Kuhinji Slovenije
12. 04. 2001 00.00
Pri založbi Rokus je izšla še posebna izdaja vseh receptov, ki jih prinaša reprezentativna monografija Kuhinja Slovenije, delo skupine strokovnjakov. Recepti, danes predstavljeni v hotelu Lev, so po besedah direktorja založbe Roka Kvaternika "namenjeni za v kuhinjo", sicer pa so brezplačno dostopni le naročnikom prve izdaje monografije, v prosti prodaji pa jih ni. Avtor receptov je kuhar Slavko Adamlje, s strokovnimi nasveti sta pri monografiji pomagala etnolog dr. Janez Bogataj in enolog dr. Julij Nemanič, oblikovalski in fotografski delež sta prispevala Žare Kerin in Janez Pukšič. Na voljo je tudi bibliofilska izdaja Kuhinje Slovenije.
Četrti festival slovenskega filma
29. 03. 2001 00.00
V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.
Berniku Herderjeva nagrada
28. 03. 2001 00.00
Slovenski slikar in grafik Janez Bernik bo prejel Herderjevo nagrado 2001, ki jo vsako leto podeli sklad Alfreda Töpferja iz Hamburga. Prestižno nagrado bodo letos že 38. podelili znanstvenikom in umetnikom iz Srednje in Vzhodne Evrope, pospremljena pa je s 30.000 nemškimi markami. Poleg tega pa lahko vsak nagrajenec predlaga nadarjenega posameznika iz svoje države, ki dobi štipendijo za eno študijsko leto na eni izmed dunajskih fakultet. Priznanja bodo sedmim nagrajencem podelili 9. maja na dunajski univerzi.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Odkrili spomenik padlim v NOB
11. 03. 2001 00.00
V Trstu so danes odkrili spomenik padlim v NOB iz tržaških predmestij Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Gre za prvi spomenik padlim na območju Trsta, nanj pa so domačini, zlasti tržaški Slovenci, čakali več desetletij. V ta namen so oblikovali odbor za postavitev spomenika, ki je z nastopom levo-sredinske občinske uprave Riccarda Illyja naletel na pripravljenost tržaških občinskih krogov, da se spomenik končno postavi. Spomenik stoji blizu osrednjega tržaškega pokopališča, ki ga je dala na razpolago tržaška občina, stroške za gradnjo pa so pokrili predvsem z nabiralno akcijo, ki že več let poteka med tržaškimi Slovenci.
Glazerjeva nagrada letos Špendalovi
05. 03. 2001 00.00
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo - najvišje priznanje, ki ga za dosežke na kulturnem področju podeljuje mestna občina Maribor - bo letos prejela muzikologinja dr. Manica Špendal, in sicer za raziskovalno delo na področju muzikologije ter za svoj neizbrisen prispevek k proučevanju glasbene zgodovine mesta. Kakor so povedali na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravil odbor za Glazerjeve nagrade, bosta Glazerjevi listini letos prejela prvakinja mariborskega baleta Alenka Ribič Laufer in mariborski pesnik ter dolgoletni urednik Založbe Obzorja Andrej Brvar za svoje uredniško delo.
O Mičevičevih prevodih Prešerna
05. 03. 2001 00.00
V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo danes in v naslednjih dveh dneh potekal pogovor o francoskem prevodu skoraj celotnega Prešernovega slovenskega opusa Kolje Mičeviča. Prevodi pesmi, ki so v zbirki z naslovom L'ultime aimee lanskega decembra izšle v njegovi založbi v Parizu, so naleteli ob mnogih pohvalnih tudi na nekatere kritične odzive.
Umrl realistični slikar Balthus
19. 02. 2001 00.00
Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.
Prešernovi nagrajenci pri Rihterjevi
09. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je sprejela letošnjega Prešernovega nagrajenca Gustava Gnamuša in nagrajence Prešernovega sklada, med katerimi je svojo odsotnost opravičil pesnik Peter Semolič. Priložnost ni tako slavnostna, kot je bila sredo zvečer v Cankarjevem domu, je pa zato intimnejša, je dejala Rihterjeva v pozdravnem nagovoru. Ministrica se je posebej zahvalila predsednici upravnega odbora Prešernovega sklada Meti Hočevar za malce drugačno proslavo v novem tisočletju.
Podelili Prešernovo nagrado
07. 02. 2001 00.00
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.
Trnovski trceti
31. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo danes začel že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga trnovsko društvo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev organizira že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Prvi dan na Trnovskih tercetih pričakujejo več besednih umetnikov. To so hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in slovenska pesnica Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren v Trnovem zvrstili domači pesniki Neža Maurer, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo.
Sodelovanje med akademijama
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik in predsednica Švedske kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine prof. Inge Jonsson sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o sodelovanju med akademijama. Po besedah dr. Franceta Bernika gre za prvi sporazum s katero od skandinavskih akademij znanosti, kar je razumljivo, saj ima Slovenija prav s Švedsko najbogatejše kulturne stike, zlasti na področju literature.
Osmi Trnovski terceti
28. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo v sredo, 31. januarja, pričel tradicionalni, letos že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga KUD France Prešeren in Društvo slovenskih pisateljev organizirata že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren zvrstili Neža Maurer, hrvaški pesnik Delimir Rešicki, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.
Juričeva v galeriji Alkatraz
25. 01. 2001 00.00
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.
Podelili nagrade Whitebread
24. 01. 2001 00.00
V Londonu so podelili prestižne književne nagrade Whitebread. Nagrado za najboljše delo je dobil Matthew Kneale za roman English Passengers (Angleški potniki), nagrado za književni prvenec je dobila 25-letna Zadie Smith za roman White Teeth (Beli zobje), nagrado za poezijo je prejel škotski pesnik in nekdanji računalniški programer John Burnside za zbirko Asylum Dance, v kategoriji otroških knjig pa je žirijo najbolj prepričala Jamila Gavin s knjigo Coram Boy.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Nominiranci za Prešerna so
21. 12. 2000 00.00
Upravni odbor Prešernovega sklada je objavil kandidate, nominirane za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Za nagrajence bo javnost izvedela na podelitvi nagrad 7. februarja 2001 ob 20. uri. Nominirani za Prešernovo nagrado so: Vinko Globokar za skladateljski opus, Gustav Gnamuš za slikarski opus, Vladimir Kavčič za prozni opus in Zlatko Šugman za igralski opus.