pesnikov
Šelestenje najboljši celovečerec
07. 04. 2002 00.00
S podelitvijo filmskih nagrad vesna se je v Portorožu končal 5. festival slovenskega filma. Vesno za najboljši celovečerni film je strokovna žirija prisodila filmu Šelestenje režiserja Janeza Lapajneta.
V znamenju Kekca
04. 04. 2002 00.00
V portoroškem Avditoriju se bo danes začel 5. festival slovenskega filma. Prvi festivalski dan bo v znamenju Badjurove nagrade, ki jo bodo izročili "očetu" filmskega Kekca Jožetu Galetu.
Prireditve ob kulturnem prazniku
08. 02. 2002 00.00
Največji slovenski kulturni praznik so tudi letos zaznamovale številne prireditve po Sloveniji. Današnja osrednja proslava je potekala pred Prešernovo domačijo v Vrbi, kjer se je zbralo okoli 1500 ljudi.
Julia Roberts bo Mona Lisa
04. 11. 2001 00.00
Julia Roberts bo igrala glavno vlogo v filmu Nasmeh Mona Lise.
Filmski studio Davida Lyncha
01. 11. 2001 00.00
Slavni režiser David Lynch si namerava na Poljskem urediti filmski studio.
Poezija s kanadskim pesnikom
06. 06. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren je gostoval kanadski pesnik Jean-Paul Daoust. Poet, doma iz Quebeca, je svoje pesmi interpretiral v izvirniku - francoščini, nekaj slovenskih prevodov pa je prebral njegov prevajalec Brane Mozetič.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Nevidni zapisi odslej vidni
12. 03. 2001 00.00
Več kot 800 zvitkov papirusa iz antičnega mesta Herculaneum v Neapeljskem zalivu naj bi bilo po poročanju italijanskih medijev sedaj mogoče popolnoma razvozlati. Z novo tehniko ameriškega raziskovalca Stevena Boorasa naj bi nevidni zapisi na močno zoglenelem papirju postali vidni, je poročal italijanski dnevnik La Repubblica.
Glazerjeva nagrada letos Špendalovi
05. 03. 2001 00.00
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo - najvišje priznanje, ki ga za dosežke na kulturnem področju podeljuje mestna občina Maribor - bo letos prejela muzikologinja dr. Manica Špendal, in sicer za raziskovalno delo na področju muzikologije ter za svoj neizbrisen prispevek k proučevanju glasbene zgodovine mesta. Kakor so povedali na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravil odbor za Glazerjeve nagrade, bosta Glazerjevi listini letos prejela prvakinja mariborskega baleta Alenka Ribič Laufer in mariborski pesnik ter dolgoletni urednik Založbe Obzorja Andrej Brvar za svoje uredniško delo.
Sodelovanje med akademijama
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik in predsednica Švedske kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine prof. Inge Jonsson sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o sodelovanju med akademijama. Po besedah dr. Franceta Bernika gre za prvi sporazum s katero od skandinavskih akademij znanosti, kar je razumljivo, saj ima Slovenija prav s Švedsko najbogatejše kulturne stike, zlasti na področju literature.
Odprtje dveh razstav v Mestni galeriji
15. 01. 2001 00.00
V ljubljanski Mestni galeriji so odprli dve razstavi: Past za oči ter Vizualna in konkretna poezija. Na razstavi Past za oči se je z osemindvajsetimi izdelki predstavilo deset slovenskih grafikov najmlajše generacije, ki nadaljujejo tradicionalno kvaliteto slovenske grafične podobe. Grafike, ki se med seboj razlikujejo tako po uporabljenih tehnikah kot po vizualni podobi, so delo Simone Biličič, Martine Bohar, Vesne Drnovšek, Anje Jerčič, Dominika Olmiah Križan, Mihaela Perčiča, Damjana Stoparja, Petra Štrusa, Ane Zavadlav ter Mojce Zlokarnik.
Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan
19. 12. 2000 00.00
Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.
Šubičev portret Prešerna v Trstu
05. 12. 2000 00.00
Ob Prešernovem jubileju so na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu razstavili pesnikov oljni potret, ki ga je naslikal Janez Šubic. Sliko je posodil njen lastnik, Tržačan Miran Kuret, generalna konzulka Jadranka Šturm Kocjan pa je na ponedeljkovi priložnostni slovesnosti na generalnem konzulatu povedala, da za prihodnje mesece pripravljajo še več podobnih kulturnih prireditev.
Umrla je Gwendolyn Brooks
05. 12. 2000 00.00
Gwendolyn Brooks, prva dobitnica znamenite Pulitzerjeve nagrade afroameriškega rodu, je v nedeljo umrla v Chicagu. 85-letna avtorica, zelo priljubljena v ZDA, je leta 1950 dobila Pulitzerjevo nagrado za zbirko Annie Allen, leta 1968 pa je postala častna pesnica ameriške zvezne države Illinois. Brooksova je napisala več kot 20 zbirk poezije ter več sto esejev in člankov. Poznana je bila tudi po svoji vlogi v boju za dobrobit afroameriške skupnosti in revnih. Predsednica ameriškega društva pesnikov Elise Paschen je spomin nanjo pospremila z besedami: "Bila je legenda med pesnicami naše dobe, velik vzor svoje in prihodnjih generacij.
Šestdeset let Nika Grafenauerja
05. 12. 2000 00.00
Ob šestdesetem rojstnem dnevu Nika Grafenauerja sta pri založbi Mladinska knjiga izšli antologiji njegove poezije, kjer je kot urednik otroške literature preživel več kot dve desetletji svojega plodnega urednikovanja, ki ga tačas nadaljuje v založništvu Nove revije. Grafenauer kot vsestranski umetnik pesni, piše kritike in eseje, prevaja najzahtevnejše avtorje, zlasti iz nemškega kulturnega kroga, urednikuje - sprva pri Tribuni in Problemih, nazadnje pri Novi reviji, ki jo je, kot meni urednik v MK Aleksander Zorn, spremenil v "žarišče posebne razumniške inteligence, kakršne na Slovenskem skorajda, ali pa sploh ni bilo" v zadnjih petdesetih letih. Grafenuaer piše tako za odrasle kot pesmi in pravljice za mladino. Aleksander Zorn kolego Grafenauerja uvršča med najboljše, pa tudi najbolj izvirne in samosvoje slovenske mladinske avtorje, "modernista najvišje lege", eksistencialista po čutenju, hermetičnega v izrazu, v poeziji arhitektonsko čistega in likovno nazornega, obenem pa neprevedljivega pisca.
Slovesen zaključek Prešernovega leta
03. 12. 2000 00.00
V počastitev rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna so se danes odprla vrata kulturnih hramov po vsej državi. Slovesnost ob 200-letnici je bila popoldne v pesnikovem rojstnem kraju, v Narodnem muzeju v Ljubljani pa se ravnokar odpira razstava dokumentov o Prešernovem življenju. Današnje prešernovanje se je začelo že zjutraj v pesnikovi rojstni vasi Vrbi z gledališko predstavo in rekordnim obiskom vasice, celo večjim, kot ob slovenskem kulturnem prazniku kdajkoli. Na rojstvo in smrt največjega slovenskega pesnika pa bo obiskovalce in domačine zdaj vsak dan spominjal pesnikov doprsni kip pesnika v bronu, delo restavratorske delavnice Ulrih&
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Zlobec nagrajen na festivalu poezije
19. 11. 2000 00.00
Slovenski pesnik Ciril Zlobec je na nocojšnji zaključni slovesnosti mednarodnega pesniškega festivala na Plitviških jezerih dobil nagrado, ki mu jo je podelila žirija v sestavi Slavko Mihalič, Tonko Maroevič in Sead Muhamedagič. Zlobec je dobil nagrado za pesništvo, ki po mnenju žirije po svoji vrednosti sodi v vrh sodobne slovenske in evropske literature, kakor tudi za svoj prevajalski prispevek k zbliževanju slovenske in hrvašle književnosti.
Slovenska poezija pri sosedih
18. 11. 2000 00.00
V okviru mednarodnega pesniškega festivala, ki med 16. in 19. novembrom pod geslom S poezijo v novo tisočletje poteka v večih hrvaških mestih, je današnji dan posebej namenjen sodobni slovenski poeziji. V goste Društva hrvaških književnikov, ki pod vodstvom svojega predsednika in obenem letošnjega vileniškega nagrajenca Slavka Mihaliča festival tudi organizira, so bili tako povabljeni slovenski pesniki Iztok Osojnik, Veno Taufer, Ciril Zlobec, Marko Kravos in Josip Osti.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Poezija express v Celju
15. 09. 2000 00.00
Na celjski železniški postaji se je danes ustavil Poezija Express - vlak literature Evropa 2000. Z vlakom so se poleg avtorjev Beletrine, knjižne zbirke Študentske založbe, in tujih gostov, pesnikov in pisateljev, pripeljali še glasbeniki, požiralci ognja, žonglerji, novinarji in drugi. Vlak literature je prispevek sodelavcev Študentske založbe k praznovanju dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, k spletu dogodkov v okviru Prešernega leta.
Dobitnik kristala Vilenice Istvan Voeroes
09. 09. 2000 00.00
Dvorišče gradu v Štanjelu je bilo opoldne prizorišče tradicionalne literarne matineje v okviru vileniških prireditev in podelitve kristala Vilenice, ki kot priznanje kolegov - pesnikov za najboljši prispevek v zborniku velja za "malo vileniško nagrado". Dobitnik kristala je madžarski pesnik in prevajalec iz češčine Istvan Voeroes (1964), od konca 80. let naprej avtor petih pomembnejših zbirk, tudi pisec kratkih zgodb in esejev. Štanjelska matineja je bila tudi priložnost za predstavitev slovenskega prevoda romana Najožja domovina, dela lanskoletne nagrajenke Vilenice Erice Pedretti. Knjigo v prevodu Anje Uršič je izdala Cankarjeva založba.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Kunitz postal deseti lavreat v ZDA
01. 08. 2000 13.18
95-letni Stanley Kunitz bo postal deseti pesnik lavreat ZDA, so sporočili iz kongresne knjižnice. Kunitz, ki bo jeseni nasledil Roberta Pinskyja, je izdal svojo prvo od devetih pesniških zbirk že leta 1930. Potem ko je diplomiral na Harvardu, je opravljal delo novinarja, učil je na različnih univerzah ter prevajal dela ruskih pesnikov. Kunitz je delo pesnika lavreata sprejel z velikim veseljem, saj pravi, da si želi narediti nekaj koristnega za mlade v državi ter poezijo v vsej njeni raznolikosti razširiti po vsej državi. Kunitz, ki je bil leta 1958 Pulitzerjev nagrajenec, bo dobival letno plačo 35.000 ameriških dolarjev.
Umrl španski pesnik Jose Angel Valente
20. 07. 2000 20.22
V Švici je v starosti 71 let umrl eden najpomembnejših španskih pesnikov Jose Angel Valente. Valentejeva družina je iz njegovega rojstnega kraja Ornense na severuzahodu Španije sporočila, da je pesnik umrl v bolnišnici v Ženevi zaradi raka. Valente je prejel številne nagrade za literaturo - md drugim tudi ugledno Nagrado princa iz Asturije za literaturo (1988), nacionalno Nagrado za poezijo (1996) in nagrado Kraljice Sofije za iberoameriške pesmi (1998). Objavil je več kot 20 pesniških zbirk in številna besedila v prozi. Svojo prvo pesem, ki je navdušila literarne kritike, je objavil leta 1947, ko je bil star 18 let.
Veliko pesnikov, malo bralcev
15. 07. 2000 13.19
Italijani so narod pesnikov: na polotoku vsak dan objavijo štiri nove knjige poezije ali podelijo kako več ali manj znano priznanje za liriko. Toda verzov, ki so v glavnem izdani na lastno pest, v Italiji ne bere skoraj nihče, je poročal italijanski časnik Il Messaggero. Na več tisoč ljubiteljskih pesnikov pride le nekaj sto bralcev. ''Nič čudnega,'' meni neki italijanski literarni poznavalec. ''Ta poezija je v večini primerov nerazumljiva.''
Literarni natečaj za pesnike in pisatelje
12. 07. 2000 15.07
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti objavlja literarni natečaj za 22. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko. Prispevki morajo biti poslani do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s pripisom Za 22. srečanje.
Likovno-poetična edicija Svit
02. 06. 2000 14.23
Založba Edina je objavila novo knjigo v seriji likovno-poetičnih edicij, v katerih z besedili v desetih jezikih predstavlja uveljavljene slovenske besedne in likovne ustvarjalce. Bibliofilska izdaja tokrat nosi naslov Svit. V njej je reproduciranih ducat grafik mojstra Vladimirja Makuca, ki jih spremlja prav toliko pesmi Iva Svetine. Obenem je pri Edini izšla grafična mapa z dvanajstimi listi Vladimirja Makuca.
Novosti v zbirki Murenček
29. 05. 2000 13.59
Založba Mladinska knjiga je v zbirki Murenček izdala dve novi slikanici - pesmarici z notnim zapisom in nosilcem zvoka. Namenjeni sta starejšim cicibanom ter otrokom v nižjih razredih osnovnih šol, njuna naslova pa sta Pojemo, pojemo ter Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Prvo je pripravila Katja Virant Iršič in ilustrirala Mojca Cerjak, avtorji druge pa so Albinca Pesek, Svanibor Pettan in ilustrator Lucijan Raščič.