piše
Dogovorjeni izidi v ligi prvakov?
12. 02. 2001 00.00
V nogometni ligi prvakov je v sezoni 1999/2000 v medkrogu na tekmi med FC Valencio in Manchester Unitedom očitno prišlo do dogovarjanja o izidu tekme. To sta poročala časnika The Observer in Independent on Sunday v svojih včerajšnjih izdajah in se pri tem sklicevala na izjave veznega igralca Valencie Miguela Angela Angula.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".
Nuna trenira nogomet
04. 02. 2001 00.00
47-letna sestra Jožefina, katoliška nuna in ravnateljica šole v angleškem Newcastlu, svojih učencev ne uči le verouka. Goreča privrženka nogometnega kluba Newcastle United je nad tem športom tako navdušena, da se je odločila prevzeti trenersko mesto šolske nogometne ekipe. Poleg tega dekletom in dečkom rada zapoje kakšen slavospev prvoligaškemu klubu, ki jih prav tako piše sama.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Rode predstavil novo knjigo
02. 02. 2001 00.00
Nadškof in ljubljanski metropolit Franc Rode je danes predstavil svojo novo knjigo. V sicer že tretji Rodetovi knjigi, naslovil jo je Stati in obstati, so zbrani njegovi najvplivnejši nastopi odkar je bil aprila leta 1997 posvečen za nadškofa.
Odložilni veto k zakonu o preoblikovanju PCP
01. 02. 2001 00.00
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev državnega sveta vložil predlog za odložilni veto k zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln (PCP) na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske unije v mejne prodajalne. V obrazložitvi predloga za odložilni veto piše, da je sicer razumljiva zahteva, da na dan vstopa Slovenije v EU ne smemo imeti več prostocarinskih prodajaln na naših mejah, vendar pa je nerazumljiva naglica in prehitevanje dogodkov prav v škodo zaposlenih, ki povrhu delajo še na demografsko ogroženih področjih, kjer ni drugih realnih zaposlitvenih možnosti.
Mirovna pogajanja se nadaljujejo
31. 01. 2001 00.00
Izraelci in Palestinci so na nedavnih mirovnih pogajanjih v egiptovskem letovišču Taba, ki so jih prekinili v soboto, premostili največja nesoglasja, danes piše izraelski časnik Maariv, ki se sklicuje na visokega izraelskega predstavnika. Ta naj bi med drugim potrdil, da so se Palestinci na pogajanjih v Tabi praktično odpovedali zahtevi po vrnitvi 3,7 milijona palestinskih beguncev na izraelsko ozemlje.
Amnesty International protestira
31. 01. 2001 00.00
Amnesty International Slovenije (AIS) "ostro protestira" proti načinu, na katerega državne oblasti pogosto opisujejo položaj v zvezi z begunci in migranti v Sloveniji. Ena zadnjih je izjava župana občine Puconci Ludvika Novaka, ki je v časniku Dnevnik označil ljudi, ki so jih iz azilnega doma in iz centra za tujce premestili v Vidonce, kot "golazen". Take izjave državnih uradnikov so v nasprotju z ustavo in s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. "Očitno je, da so jim tuja načela, kot so varstvo človekovih pravic, osebno dostojanstvo, enakopravnost, nediskriminacija ter prepoved pozivanja k razpihovanju rasne nestrpnosti," je omenjena nevladna organizacija poudarila v sporočilu za javnost.
Newyorškim filharmonikom bo dirigiral Lorin Maazel
30. 01. 2001 00.00
Newyorškim filharmonikom bo po novem dirigiral Američan Lorin Maazel, je sporočil direktor newyorške filharmonije Zarin Mehta. 73-letni Maazel, ki je bil doslej glasbeni direktor bavarskega radijskega simfoničnega orkestra, je šele drugi ameriški dirigent v newyorški filharmoniji. Pred njim je to uspelo le še Leonardu Bernsteinu. Ameriški mediji novemu dirigentu niso naklonjeni. New York Times tako piše, da bo Maazel položaj dobil zahvaljujoč vplivnim sponzorjem in da pod njegovo taktirko ne gre pričakovati novih dosežkov newyorških filharmonikov.
Češkim risarjem grafitov se slabo piše
30. 01. 2001 00.00
Češkim risarjem grafitov na pročelja znamenitih palač in spomenikov se slabo piše. Kot so predlagali poslanci spodnjega doma češkega parlamenta, lahko risarji grafitov v prihodnje računajo celo na osem let zapora. Praga namreč že več let dokaj neuspešno bije bitko proti grafitom na svojih srednjeveških ulicah in cerkvah, od katerih so nekatere tudi na seznamu organizacije UNESCO o zaščiti svetovne kulturne dediščine. Doslej je največja kazen za uničevanje mestne lastnine znašala borih 3000 kron (približno 18.000 tolarjev), sedaj pa naj bi po novem predlogu zakona že za manjše prekrške sledila enoletna zaporna kazen. Tisti pa, ki bodo s svojimi "umetnijami" naredili večjo škodo, pa v prihodnje lahko računajo na najmanj dve do največ osem let zapora.
Joanne K. Rowling piše v dobrodelne namene
25. 01. 2001 00.00
Pred izidom pete knjige o dogodivščinah "brihtnega" šolarja Harryja Potterja leta 2002, bo slavna avtorica Joanne K. Rowling izdala še dve knjigi o dečku, ki je osvojil ves svet. Dobiček od podaje knjig bo šel v dobrodene namene. Knjigi bosta v ZDA in Veliki Britaniji izšli 12. marca, stali pa bosta po 12 mark. Od tega bo 10 mark šlo dobrodelni organizaciji Comic Relief, ki pomaga otrokom v najrevnejših državah na svetu.
Whirlpool bo odpuščal
25. 01. 2001 00.00
Vodilni svetovni proizvajalec bele tehnike Whirlpool bo začel svojo strategijo prestrukturiranja poslovanja uresničevati z odpuščanjem delavcev. V prvi fazi prestrukturiranja namerava družba število zaposlenih zmanjšati za 2000 delavcev, v celotnem letu pa naj bi skupno število zaposlenih zmanjšal za deset odstotkov oz. 6000 ljudi. Omenjeni program prestrukturiranja med drugim predvideva tudi zapiranje in združevanje nekaterih Whirlpoolovih tovarn.
Strah pred BSE zmanjšal dobiček McDonald'sa
25. 01. 2001 00.00
Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald's je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 zabeležila sedemodstotni padec dobička, kljub dvoodstotni rasti prihodkov. Prihodki podjetja so v omenjenem primerjalnem obdobju znašali 9,92 milijarde dolarjev, dobiček pa se je tako zaradi tečajnih razlik kot tudi strahu evropskih potrošnikov pred boleznijo BSE zmanjšal na 452 milijonov dolarjev. McDonald'sova prodaja na evropskem trgu se je v zadnjih treh lanskih mesecih zmanjšala za deset odstotkov, dobiček pa kar za 17 odstotkov, piše današnji Financial Times.
Drnovšek na seji s poslanci LDS
24. 01. 2001 00.00
Na za javnost zaprti seji poslanskega kluba LDS, ki so se je poleg poslancev stranke udeležili tudi predsednik vlade in predsednik te stranke Janez Drnovšek ter nekateri ministri iz vrst LDS, so spregovorili o odprtih vprašanjih, tudi v državnem zboru. Tako so govorili o sedanjem zapletu v zvezi z oblikovanjem parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Drnovška so mnenja o tem vprašanju sicer različna, vendar pa se vsi strinjajo, da so zahteve opozicije pretirane in da praksa v evropskih parlamentih ni takšna, kot jo želi predstaviti slovenska opozicija.
Novi program Bruslja za okolje
24. 01. 2001 00.00
Evropska komisija je danes sprejela svoj šesti akcijski program za okolje, ki začrtuje prednostne naloge EU v obdobju do 2010. Ker bo v teku programa unija po pričakovanjih sprejemala nove članice, komisija poudarja, da je program pomembno vodilo ne le za članice ampak tudi za kandidatke za članstvo. Iz tega razloga bo komisija z vladami in nevladnimi organizacijami kandidatk poglobila področni dialog. Ob tej priložnosti Bruselj kandidatke tudi poziva k polni uskladitvi z unijino okoljsko zakonodajo. Ta je ena najbolj izčrpnih in naprednih na svetu, piše v strategiji.
Zahteva po referendumu o zaščiti Slovencev
24. 01. 2001 00.00
Desnosredinska večina v svetu Videmske pokrajine je pripravila resolucijo, s katero zahteva izvedbo referenduma o zaščiti Slovencev v Benečiji v okviru zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki čaka na potrditev v italijanskem senatu. Resolucijo so že poslali predsedniku senata Nicoli Mancinu, s tem pa želi desna sredina doseči, da bi ta postala del kolesja še pred začetkom razprave o zaščitnem zakonu, danes piše Primorski dnevnik.
Deutsche Telekom ni izpolnil pričakovanj
23. 01. 2001 00.00
Deutsche Telekom, drugi največji evropski telefonski operater, je lani ustvaril 7,4 milijarde evrov čistega dobička, kar je sicer za 1,25 milijarde evrov več kot leta 1999, a manj od osmih milijard evrov, kolikor so jih za lani napovedovali analitiki. Nemški telekom ni objavil podatkov o poslovnih rezultatih v zadnjem lanskem četrtletju, še oktobra lani pa je govoril o 8,4 milijardah evrov čistega dobička v prvih devetih mesecih lani, piše v današnji izdaji časnika Financial Times.
Kusturica na filmskem festivalu v Berlinu
22. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski filmski režiser Emir Kusturica bo sodeloval na 51. berlinskem mednarodnem filmskem festivalu, ki se bo začel 7. februarja, piše beograjska Politika. V Berlinu bodo premierno predvajali njegov dokumentarni film z naslovom Zgodbe super 8 (Super 8 Stories). Film napovedujejo kot še posebej zanimivega, saj pripoveduje o sarajevski glasbeni skupini Zabranjeno pušenje. Politika še navaja, da je Kusturica znova preložil začetek snemanja filma po scenariju Dušana Kovačeviča.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
Murdoch varčuje za nakup postaje DirecTV
17. 01. 2001 00.00
Glavni mož ameriškega medijskega giganta News Corporation Rupert Murdoch je svojim finančnikom naročil, da naj vse investicije in nakupe podredijo morebitnemu nakupu ameriške satelitske televizijske postaje DirecTV, za katero naj bi odšteli 40 milijard ameriških dolarjev in bi bila največji posel v zgodovini Murdochove družbe. DirecTV je sicer trenutno v lasti največjega ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors, piše v današnji izdaji časnika Financial Times.
Airbus prodira na ameriški trg
17. 01. 2001 00.00
Evropski letalski proizvajalec Airbus Industrie je svojemu ameriškemu tekmecu Boeingu zadal boleč udarec, ko je od ameriškega FedExa, največjega podjetja za hitri transport na svetu, prejel naročilo za 10 svojih superjumbo letal tipa A380. Gre za prvo naročilo kakšne ameriške letalske družbe za Airbusova tovorna letala A380 sploh, njegova vrednost pa je 2,3 milijarde ameriških dolarjev, piše v današnji izdaji časnika Financial Times.
Vse nižji življenjski standard v Srbiji
16. 01. 2001 00.00
Prebivalci Srbije so morali v decembru lani za potrošniško košarico odšteti približno 9200 dinarjev, kar je nekaj več kot 300 nemških mark, medtem ko je povprečna plača znašala približno 3300 dinarjev oz. 110 mark. Za mesečne izdatke so bile tako potrebne skoraj tri plače, piše današnji beograjski časnik Politika in ob tem opozarja, da je bilo treba še decembra 1999 za potrošniško košarico odšteti le nekaj več kot dva povprečna zaslužka.
Demme in Kollek bosta snemala
16. 01. 2001 00.00
Jonathan Demme bo začel spomladi v Parizu snemati film z naslovom The Truth about Charlie, ki je remake filma Šarada iz leta 1963, piše v januarski izdaji revije Cahiers du Cinema. Mark Wahlberg bo v filmu nastopil v naslovni vlogi, ki jo je v filmu Stanleyja Donena odigral Cary Grant, vlogo Audrey Hepburn pa bo upodobila Thandie Newton. Producent filma bo Luc Besson, ki finančno sodeluje tudi pri novem filmu Johna Boormana The Professor and the Madman.
Bouygues in Deutsche Telekom o nakupu deleža v Bouygues Telecom
15. 01. 2001 00.00
Francoska gradbeniška in komunikacijska skupina Bouygues naj bi se decembra lani že pogajala z nemškim telefonskim operaterjem Deutsche Telekom o prodaji določenega deleža v svojem mobilnem operaterju Bouygues Telecom. Gre za tretjega največjega mobilnega operaterja v Franciji, zaenkrat pa je njegov večinski lastnik še vedno družba Bouygues. Kot pravijo viri, naj bi se francoska družba o prodaji deleža v Bouygues Telecom pogovarjala tudi z japonskim NTT DoCoMo in nizozemskim telekomom KPN, piše v današnji številki časnika Financial Times.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Temelin bodo povsem ustavili
14. 01. 2001 00.00
Češko jedrsko elektrarno v Temelinu bodo v sredo zaradi težav pri delovanju turbine ustavili. Elektrarno bo nato posebna preiskovalna komisija strokovnjakov pregledovala 14 dni.
Madona se uči britansko angleščino
13. 01. 2001 00.00
Ameriška pop diva Madonna postaja vse bolj britanska: Potem ko se je preselila v London in se poročila z britanskim režiserjem Guyem Ritchiejem, se zdaj izobražuje še v britanski angleščini. Madonna se želi znebiti "jenkijevskega" naglasa, da bi lahko igrala tudi britanske filmske junakinje.
Bodo Miloševiča ulovili s Kobilico ali s Kobro?
12. 01. 2001 00.00
Najvplivnejši madžarski časnik Nepszabadsag, ki se sklicuje na vire v Beogradu, predstavlja dva scenarija aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. En načrt se imenuje "Kobilica", drugi pa "Kobra". Izbira operacije naj bi bila odvisna od okoliščin v danem trenutku. Časnik še piše, da se zakonski par Miloševć trenutno zadržuje v vili na Dedinju, varovala pa naj bi ju specialna enota policije. Kot predvideva Kobilica, naj bi Mloševića prijeli med enim izmed njegovih javnih nastopov v prihodnjih treh mesecih, načrt Kobra pa predvideva napad na Beli dvor. Medtem so tudi propadli poskusi, da bi Milošević dobil politični azil v tujini, med drugim v Libiji, Iraku, na Kubi, saj si ga tamkajšnji voditelji ne želijo za gosta. Milošević bi lahko emigriral v Severno Korejo, vendar pa tega ni želela njgova soproga Mirjana, še piše Nepszabadsag.
Bo Clinton še predsednik Francije?
12. 01. 2001 00.00
Bill Clinton ima pravico zahtevati podelitev francoskega državljnstva, s čimer bi mu bilo omogočeno, da prihodnje leto sodeluje na francoskih predsedniških volitvah, trdi zgodovinar Patrick Weil. Kot je Weil napisal v javnem pismu ameriškemu predsedniku, ki ga je objavil New York Times, lahko Clinton takšno zahtevo utemelji na podlagi enega izmed členov zakona o državljanstvu, ki predvideva, da lahko državljani ozemelj, ki so bila kdajkoli v zgodovini pod francosko suverenostjo, predložijo zahtevo po takojšnji podelitvi državljanstva in jim ni potrebno izpolniti zakonske zahteve, po kateri naj bi pred tem najmanj pet let živeli v Franciji.