piše
V parku piranhe, krokodili pa še kaj se verjetno najde...
08. 12. 1997 08.57
Nekemu petnajstletnemu ribiču se je v mestnem parku sredi Madrida posrečil nenavaden ulov: na trnek je zagrizla velikanska, 34 centimetrov dolga in dober kilogram težka piranha. "Sprva sem mislil, da je krapovec, potem pa sem opazil velikanske zobe", je povedal petnajstletni Carlos Gonzales. Ta nevarna podvodna roparica je sicer doma v tropskih rekah južne Amerike, kot sta Orinoko in Amazonka, kot piše časnik El Mundo, pa je v mestni ribnik verjetno zašla, ko se je njene družbe naveličal kak lastnik domačega akvarija. Piranhe pa verjetno niso edine eksotične prebivalke madridskega ribnika. Vrtnarji tako trdijo, da so med drugim opazili celo krokodila, mestni svet, ki je pristojen za vzdrževanje parka, pa je moral njihove trditve sicer s težkim srcem potrditi.
Francoska vlada odobrila proizvodnjo genetsko spremenjene koruze
27. 11. 1997 12.34
Francoska vlada je sklenila odobriti proizvodnjo genetsko spremenjene koruze, ki so jo vzgojili v švicarskem podjetju Novartis.
Bo drugi Drnovškov obisk v Sarajevu učinkovitejši
27. 11. 1997 12.04
Dopisnik ljubljanskega Dela v četrtkovem članku iz Sarajeva ugiba o učinkovitosti bližnjega obiska predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška dvajset dni po njegovem prvem povojnem obisku v Sarajevu.
Je gangeški morski pes izumrl?
26. 11. 1997 09.04
Strokovnjaki domnevajo, da je zaradi prevelike onesnaženosti indijske svete reke izumrla edinstvena vrsta morskih psov v Gangesu. V uradnem poročilu piše, da so usodo te živalske vrste zapečatile visoka stopnja onesnaženosti, velike količine rečnega mulja in gradnja jezov na Gangesu. Ljudožerski Glyphis gangeticus, ali po domače gangeški morski pes, ki so ga prvič opazili leta 1839, je vzbujal strah in trepet obrečnih prebivalcev. Ker je minilo že kar nekaj časa, odkar so ga zadnjič opazili (pravzaprav se je to nazadnje zgodilo pred pol stoletja), se strokovnjaki bojijo, da je izumrl. Morda so se novice razveselili vsaj kopalci, čeprav je njihovo veselje lahko le delno. Če se bo onesnaževanje nadaljevalo, bo Ganges kmalu mrtva reka, namakanje v njej pa bo nevarno tudi brez gangeškega ljudožerca.
Predsednik Nigra razpustil vlado
25. 11. 1997 10.57
Predsednik Nigra Ibrahim Barre Mainassara je celotno vlado te zahodnoafriške države označil za nepristojno ter jo razpustil. Vojaški diktator ni sporočil, kdo naj bi jo poslej vodil. Tisk v Nigru še piše, da se je vladni kabinet menda pokazal kot povsem nesposoben za reševanje problemov v državi.
Mlada fronta danes: Praga bi se morala pogajati s sudetskimi Nemci
24. 11. 1997 00.00
Češki dnevnik Mlada fronta dnes se v ponedeljkovi izdaji odziva na najnovejše pozive bavarskih politikov k neposrednemu dialogu med češko vlado in sudetskimi Nemci.
Na srečanju zunanjih ministrov peterice bo razprava potekala o ruskem predlogu za razrešitev iraške krize
19. 11. 1997 13.26
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo zunanji minister Hubert Vedrine drevi odpotoval v Ženevo, kjer se bo s kolegi iz Združenih držav, Velike Britanije in Rusije ponoči srečal na pogovorih o rešitvi iraške krize. Na srečanju bodo ministri proučili iraški odgovor na ruski načrt za rešitev krize. Ruski zunanji minister Primakov je že odpotoval v Ženevo. Pred tem se je o iraški krizi pogovarjal s kitajskim kolegom Qian Qichenom. Iraški tisk pa danes piše, da Bagdad ne bo privolil v nikakršne koncesije v svojih zahtevah do Združenih narodov. Zahteve Iraka so po oceni tiska pravične in legitimne, zato morajo vsa diplomatska prizadevanja in dialog izhajati iz teh zahtev. Najpomembnejša zahteva je ukinitev embarga na izvoz nafte. Ameriška letalonosilka George Washington, ki jo je Bill Clinton kot okrepitev poslal v Zaliv, ne bo do tja priplula pred petkom. V puščavi Negev na jugu Izraela se trenutno urijo elitne ameriške enote, vendar je tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu zanikal, da bi se enote pripravljale na morebitno vojno proti Iraku.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Volkswagen spet v Sarajevu?
29. 09. 1997 00.00
Največja avtomobilska družba v Evropi, nemški Volkswagen (VW), želi v Sarajevu odpreti podružnico češke Škode, piše v ponedeljkovi izdaji časnika Suddeutsche Zeitung. Na tej podlagi Škoda v novi tovarni v Sarajevu načrtuje letno izdelavo 30.000 do 40.000 vozil tipa felicia. Volkswagen bi se tako vrnil na območje nekdanje Jugoslavije.