plač
PSS išče predsednika vlade
14. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) se je odločil za "javno poizvedovanje za predsednikom vlade RS Andrejem Bajukom". Predsednik vlade, ki "domnevno še vedno opravlja funkcijo prvega v izvršni veji slovenske oblasti in s tem najvišjega delodajalca zaposlenim v ministrstvu za notranje zadeve in policiji, se že več mesecev sploh ne odziva na pisma sindikata s predlogi, pozivi in zahtevami za ureditev plač zaposlenih v državnih organih". Tudi včeraj ga ni bilo na sestanek s predstavniki sindikata
ZSSS poziva k izplačilu 13. plače
14. 11. 2000 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva delodajalce, naj v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih zagotovijo izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja družbe oz. t.i. 13. plače.
Nov sindikat v farmacevtiki
14. 11. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku novembra izdalo odločbo, s katero je bil Sindikat farmacevtov Slovenije - SIFARM določen kot reprezentativni sindikat v poklicu farmacevt, so sporočili iz omenjenega sindikata. V SIFARM, ki se je ustanovil januarja letos, se je včlanila večina farmacevtov, ki delajo v 76 organizacijah v Sloveniji. Sedaj imajo po podatkih sindikata že 517 članov.
Več izplačanih pokojnin
12. 11. 2000 00.00
V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je povečalo povprečno število izplačil vseh pokojnin in drugih dajatev glede na december lanskega leta za 0,4 odstotka ali v povprečju za 2711. V mesecu oktobru je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izplačal skupno 644.460 pokojnin in drugih dajatev, kar je 5571 ali 0,9 odstotka več v primerjavi z decembrom 1999. Večje število uživalcev je predvsem posledica rasti uživalcev pokojnin, varstvenega dodatka in dajatev iz invalidskega zavarovanja, ugotavlja ZPIZ.
SVIZ o svojih pričakovanjih
08. 11. 2000 00.00
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) od prihodnje vlade pričakuje, da se bo z njim takoj začela pogajati o spremembah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in vzporedno tudi za raziskovalno dejavnost ter da bo ob pripravi proračuna za prihodnje leto računala na to, da je sindikat vložil zahtevo po dvigu plač v vzgoji in izobraževanju.
Policisti zahtevajo uskladitev plač
07. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) s 1. decembrom letos od vlade zahteva izplačilo dodatkov za višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce, dodatke zaradi prepovedi političnega udejstvovanja policistov ter za sobotno delo. V sindikatu so prepričani, da brez tega ni mogoče doseči enakopravnega vrednotenja dela delavcev v državnih organih, pisna dokazila o uresničitvi zahtev pa pričakujejo do ponedeljka, 13. novembra, so predstavniki PSS zapisali v pismu predsedniku vlade Andreju Bajuku.
Uskladitev plač
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček je danes s sindikatom vzgoje, izobraževanja in znanosti podpisal dodatek h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. S tem so uresničili zahtevo sindikata, ki je že maja na ministrstvo poslal zahtevo po uskladitvi plač raziskovalcev z visokošolskimi učitelji.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
Podpisali aneks h kolektivni pogodbi
27. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in Sindikat delavcev v zdravstveni negi ter ministrstvi za zdravstvo in delo so podpisali aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, s katerim se zaposlenim v omenjenih panogah zagotovi povišanje plač v povprečju za približno 6,5 odstotka za povprečni količnik 0,18.
Spremenjena in dopolnjena kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti
27. 10. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta na ministrstvu za podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Vlada je namreč na zadnji seji soglašala s predlaganimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Po podpisu je minister Šeligo pojasnil, da so z danes podpisanim aktom delavci v kulturi, ki so glede plač zaostajali z zaposlenimi na drugih področjih v negospodarstvu, vsaj približno izenačeni in s tem v boljšem položaju pred bodočimi pogajanji o plačni politiki v celotnem negospodarstvu.
Povišanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu
26. 10. 2000 00.00
Delodajalci in delojemalci so v zvezi s povišanjem plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu včeraj parafirali aneks h kolektivni pogodbi, ki predvideva približno šestodstotno povišanje plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, je povedala predsednica stavkovnega odbora Sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše.
Povišanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu
25. 10. 2000 00.00
Delodajalci in delojemalci so v nadaljevanju včeraj prekinjenih pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe v zvezi s povišanjem plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu danes parafirali aneks h kolektivni pogodbi, ki predvideva približno šestodstotno povišanje plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem
Faktorji zaposlovanja v Sloveniji
22. 10. 2000 00.00
Analiza slovenskega trga dela, ki je bila opravljena za potrebe Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, je pokazala, da je bil v 90. letih vpliv enakih faktorjev na zaposlenost v industriji in ostalem delu gospodarstva ne le različno močan, pač pa pri deviznem tečaju in investicijah tudi z različnim predznakom.
Raguz novi bosanski premier
18. 10. 2000 00.00
Bosanskohercegovski parlament je danes potrdil imenovanje Hrvata Martina Raguza na položaj predsednika vlade BiH. Raguz, sicer minister za človekove pravice, bo na tem položaju za osem mesecev zamenjal Srba Spasoja Tuševljaka. Tuševljak je bil na položaj imenovan junija, njegov mandat pa so v skladu z ustavo skrajšali, saj je minulo soboto predsedovanje v kolektivnem predsedstvu BiH od alije Izetbegovića prevzel Srb Živko Radišić. Po ustavi namreč dva člana iste skupnosti ne moreta istočasno zasesti dveh glavnih funkcij izvršilne veje oblasti v državi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v zdravstvu
10. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva ter vladna pogajalska skupina za zdravstvo in socialno varstvo sta na današnjih pogajanjih parafirala pravilnika o napredovanju zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki končno omogočata, da zaposleni napredujejo za pet plačilnih razredov, in sicer od 1. januarja prihodnje leto.
Na slovenskih šolah v Italiji danes ni pouka
09. 10. 2000 00.00
Deželno tajništvo Sindikata slovenske šole se je pridružilo današnji stavki italijanskih šolnikov, ki so jo razglasile vsedržavne sindikalne organizacije šolnikov v protest proti neučinkovitim pogajanjem z ministrstvom za šolstvo za povišanje plač v šolstvu in za pokojninski sklad. Po pisanju Primorskega dnevnika sindikat slovenske šole ob tej stavki tudi zahteva, da italijanska vlada in ministrstvo za šolstvo priznata dejansko avtonomijo in specifičnost slovenske šole, in da čimprej imenujeta v redno delovno razmerje slovenske profesorje. To vprašanje se vleče že dobro desetletje. Toliko časa namreč profesorji niso bili imenovani v redno razmerje, ker niso bili razpisani natečaji za slovenske profesorje, lestvice habilitiranih pa so tudi že vrsto let izčrpane.
Nizka ameriška stopnja brezposelnosti
07. 10. 2000 00.00
Ameriška stopnja brezposelnosti se je septembra spustila na 3,9 odstotka in tako presenetila strokovnjake, ki so pričakovali, da bo ta septembra 4,1-odstotna.
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev
06. 10. 2000 00.00
Po vsej Sloveniji je danes opozorilno stavkala večina članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Čeprav se je stavkovni odbor že včeraj z resornima ministroma dogovoril o pospešitvi pogajanj za uresničitev stavkovnih zahtev, so stavko danes vseeno izpeljali, začasno pa so odložili splošno stavko, napovedano za 11. oktober.
Brejc o sistemu plač
04. 10. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Miha Brejc je po sestanku vladne skupine za pogajanja s sindikati negospodarstva poudaril, da je na sistemski ravni nujno potrebno urediti sistem plač v javnem sektorju za primerljive skupine, saj bo le tako možno rešiti nesorazmerja, ki se pojavljajo pri plačah v javnem sektorju.
Rugelj, Bitenc, Keber in Bručan v klepetalnici
04. 10. 2000 00.00
V sinočnji klepetalnici, v kateri smo klepetali o zdravstvu, so gostje, dr. Janez
Končani sedmi dnevi slovenske uprave
30. 09. 2000 00.00
V Portorožu so se končali sedmi dnevi slovenske uprave. Temi letošnjega posveta sta bili Spremembe v sistemu javnih uslužbencev ter Raba in urejanje prostora v slovenskih občinah. V sklepnem delu strokovnega simpozija zaposlenih v javni in poslovni upravi so prišli do sklepa, da je potrebna reforma uslužbeniškega sistema s spremembami zakona o javnih uslužbencih ob hkratni spremembi sistema plač in da je nujno potrebna analiza obstoječega stanja plač. Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Gregor Virant je predstavil optimistični razvoj dogodkov, da bi hkrati oblikovali tako zakon o javnih uslužbencih kot celovit zakon, ki bi urejal plače v javnem sektorju. Vendar bi bile tudi manj optimistične rešitve še ugodne, tudi če bi plačno reformo izvajali s spremembami sistema plač v elementih zakona, meni Virant. Na lokalni ravni pa bi z decentralizacijo bile pristojnosti razdeljene na različne ravni oblasti, tudi na občine, kjer je nujno izboljšanje kakovosti in učinkovitosti lokalnih javnih služb.
Opozorilna stavka zdravnikov bo 10. oktobra
29. 09. 2000 00.00
Zdravniki bodo opozorilno stavkali. Stavka bo 10. oktobra med osmo in deseto uro dopoldne. Zanjo so se odločili, ker je vlada soglašala le s prvim delom uskladitve zdravniških plač s sodniškimi.
Stavke evropskih železničarjev in uradnikov
28. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah danes potekajo stavke. Nemški železničarji so davi začeli opozorilno stavko, potem ko je nemška vlada včeraj odložila pogajanja za kolektivno pogodbo. Stavkajo tudi francoski železniški uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, ter belgijski državni uradniki in vozniki avtobusov. Zaradi stavke je več tisoč Nemcev danes zamudilo na delo. Pogajanja sindikatov železničarjev z nemško vlado se bodo predvidoma nadaljevala v ponedeljek. Tiskovni predstavnik sindikata Transnet Hubert Kummer je ob tem dejal, da imajo tudi manjše stavke lahko "velik učinek". Na postaji podzemne železnice v Frankfurtu so zaprli glavne tire, tako da so ustavili ves promet podzemne železnice v mestu in okolici. Podobne protestne akcije so potekale tudi v drugih nemških mestih, med drugim v Essnu, Dortmundu, Münchnu, Düsseldorfu, Dresdnu, Erfurtu, Magdeburgu in Rostocku. V Franciji stavkajo vsi sindikati železničarjev, ki zahtevajo dvig plač. To je povzročilo veliko zmedo v prometu, saj vozi zgolj nekaj hitrih vlakov in vlakov na mednarodnih linijah. Iz Pariza so davi poročali o velikih prometnih zastojih na cestah, saj so morali številni prebivalci iz predmestij priti v mesto z avtomobilom. V francoskogovorečem delu Belgije danes stavka približno 85.000 državnih uradnikov, ki po poročanju belgijskega radia zahtevajo višje plače in uvedbo 35-urnega delovnega tedna. V mestu Charleroi na jugu Belgije poteka tudi stavka voznikov avtobusov, ki zahtevajo višje plače.
Bajuk, Križanič in Peče v sinočnji klepetalnici
27. 09. 2000 00.00
V sedmi klepetalnici na 24ur.com so klepetali France Križanic (
Val stavk v Belgiji, Grčiji in Franciji
25. 09. 2000 00.00
V Belgiji se protesti zaradi visoki cen goriva še vedno nadaljujejo - danes so stavkali gasilci letalskih družb, kar je povzročilo številne zamude pri vzletih letal. Zaradi strahu pred izgubo delovnih mest zaradi privatizacije javnih podjetij so delo prekinili tudi belgijski poštarji, pa tudi zaposleni v državnem telekomunikacijskemu podjetju Belgacom. V nekaterih belgijski mestih so stavkali tudi vozniki avtobusov in strojevodje.
Teden boja proti zastavam ugodnosti
25. 09. 2000 00.00
Mednarodna federacija transportnih delavcev (ITF), sindikalna organizacija, ki zastopa transportne delavce, začenja danes akcijo v večjih evropskih pristaniščih, med njimi tudi v koprskem pristanišču. Kot je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič, bo do petka obiskal vse ladje, ki bodo priplule ali že sidrijo v Luki Koper. Največ pozornosti bodo ITF inšpektorji posvetili ladjam, ki plujejo pod t.i. zastavami ugodnosti, na katerih v večini primerov pomorščaki nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, skladne z zahtevami, ki jih postavlja ta mednarodna sindikalna organizacija. Cilj inšpektorjev ITF je, da bi sklenili čim več ITF kolektivnih pogodb, izterjali neizplačane ali premalo izplačane osebne dohodke pomorščakov ter poplačilo denarnih zahtevkov za smrt pomorščakov med plovbo ali za telesne poškodbe. Krznarič je danes načel tudi težave zaposlenih v koprskem pristanišču in napovedal tesnejše sodelovanje z enim od luških sindikatov.
Duhovniki tudi v vojski
21. 09. 2000 00.00
Slovenska škofovska konferenca in Vlada republike Slovenije sta podpisali sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski. S tem se je, kot so povedali predstavniki cerkve, začelo sodelovanje med cerkvijo in ministrstvom za obrambo.
Črna gora ponovno razvrednotila dinar
21. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev), pišejo beograjski zasebni časniki. Črnogorski monetarni svet je pojasnil, da je vrednost jugoslovanske valute spremenil zaradi večjih količin dinarjev, ki naj bi jih poslal Beograd v Črno goro za izplačilo zaostalih plač. Uradni tečaj dinarja je še vedno 6 dinarjev za nemško marko, tečajnica jugoslovanske centralne banke (NBJ) pa ima prav tako še vedno rubriko - posebna devizna stimulacija za vsak menjalni tečaj. Stimulacija za nemško marko znaša 14 dinarjev, tako da poslovne banke ob nakupu nemške valute izplačajo prodajalcu 20 dinarjev. Sicer pa je v Srbiji glavno merilo vrednosti tujih valut sivo devizno tržišče, na katerem je treba trenutno za eno marko odšteti 31 dinarjev, zanjo pa je mogoče dobiti 29 dinarjev.
Ponovno devalviran dinar
20. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev).