plačevanje
Prispevek za Posočje je zakonit in ni retroaktiven
14. 08. 1998 13.58
(Vsakršna ugibanja, da obveznega prispevka za popotresno obnovo in razvoj Posočja ni treba plačati, so zavajajoča, saj zakon o popotresni obnovi in način zbiranja prispevkov veljata, je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za okolje in prostor Pavle Gantar. Po njegovi oceni bo pred dvema dnevoma vložena pobuda skupine državljanov s prvopodpisanim Borisom Tomašičem za oceno ustavnosti 6. člena zakona o obnovi Posočja, ki določa višino odmere in plačevanje tega prispevka, zavrnjena, saj prispevek ni retroaktiven.
Zakon o obnovi Posočja na ustavnem sodišču
12. 08. 1998 12.59
Skupina petih državljanov, s prvopodpisanim Borisom Tomašičem, sicer svetovalcem poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti 6. člena zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju, s katerim je določena višina odmere in plačevanje posebnega prispevka za popotresno obnovo Posočja.
Od jutri višje cestnine
30. 06. 1998 12.38
Od 1. julija dalje bo po sklepu vlade znašala cestnina na cestninskih cestah za kilometer prevožene razdalje za prvi cestninski razred, v katerem so tudi osebna vozila, 7,0649 tolarja. Tako bo cestnina za uporabo posameznih odsekov slovenskih avtocest za prve tri razrede v povprečju višja za 20 odstotkov.
Internetno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d.
29. 05. 1998 09.31
Internetno bančništvo v <A HREF=http://www.n-lb.si TARGET="_BLANK">Novi Ljubljanski banki d.d.</A> je le ena od storitev, ki temelji na sistemu elektronskega bančništva (SEB), ki ga za Novo Ljubljansko banko d.d. kot Microsoftov partner s statusom Microsoft Certified Solution Provider (MCSP) razvija ljubljansko podjetje ZASLON d.o.o.. SEB je računalniški sistem za podporo storitvam, ki so zasnovane na sodobnih prodajnih poteh, od katerih je internet najbolj privlačen.
Bar za nadebudne umetnike
13. 04. 1998 07.48
V ameriškem mestu Philadelphia so nedavno odprli Art bar, v katerem trikrat tedensko nastopajo modeli. Umetniki, ki so čez dan zaposleni kot prodajalci knjig, grafični oblikovalci ali slikarji pokrajin, prihajajo, da bi slikali človeško figuro. Art bar jim nudi možnost, da lahko zastonj skicirajo, medtem ko jim pomeni drugo možnost plačevanje v kakšni slikarski šoli. Modeli med premori klepetajo z gosti, slika pa tudi lastnik bara, takrat, ko mu ni treba točiti piva. Obiskovalci so zadovoljni, saj pravijo, da v baru bolj sproščeno slikajo, saj njihova umetnina ni nujno tudi dobra. Zadovoljen pa je tudi lastnik, ki je bar odprl z željo, da bi postalo zbirališče ljubiteljev umetnosti.