plačila
Medicinska sestra ''pomagala'' umreti približno 30 bolnikom
27. 07. 1998 07.43
Medicinska sestra v bolnišnici v pariškem predmestju Mantes la Jolie naj bi ''pomagala'' umreti približno 30 bolnikom v zadnjem stadiju rakavih obolenj. Po poročanju krajevnih oblasti je 28-letna bolničarka Christine Malevre priznala, da je evtanazijo bolnikom v starosti od 72 do 88 let opravila na njihovo zahtevo oziroma na prošnjo njihovih sorodnikov. Bolničarka naj bi se za takšne korake v obdobju od januarja lani do maja letos odločala povsem iz usmiljenja, saj ni prejela nobenega plačila niti ni imela nikakršnih drugih koristi. Dogajanje so odkrili med preiskavo razlogov za neobičajno veliko število smrtnih primerov, ki so se vsi zgodili prav v času, ko je bila v službi omenjena medicinska sestra. Primer so krajevne oblasti prikrivale, vse dokler ni v soboto o tem pisal časnik Le Parisien. Medicinske sestre ni doslej tožil še noben sorodnik katere od žrtev, francoski minister za zdravstvo Bernard Kouchner pa je v sobotni izdaji dnevnika Le Monde posvaril pred ''prehitrimi moralnimi obsodbami'' omenjene bolničarke. Oblasti že razmišljajo o vložitvi obtožnice zaradi umorov zoper medicinsko sestro, ki je že v začetku maja, ko so jo odpustili iz službe, skušala napraviti samomor.
''Izkoriščanje pripravnikov v zdravstvu in socialnem varstvu''
15. 07. 1998 13.59
Na Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so opozorili na pereč problem izkoriščanja pripravnikov v zdravstvu in socialnem varstvu. Pripravništvo se v zdravstvu večinoma opravlja volontersko, torej brez plačila in zavarovanja, čeprav naj bi bilo to v skladu z zakonodajo zgolj izjemoma, je opozorila predsednica sindikata Nevenka Lekše in poudarila, da gre za zlorabo zakona in da pristojni organi doslej še niso ukrepali. Pripravniki naj bi na izkoriščanje in izsiljevanje s strani delodajalcev pristajali zlasti iz strahu.
Vse več Američanov se zanima za Slovenijo
06. 07. 1998 12.34
Slovenijo je v lanskem letu obiskalo 14.750 ameriških turistov, po podatkih Slovenskega turističnega urada v New Yorku, ki ga vodi Darja Gačnik pa bo omenjena številka letos presežena za najmanj 20 odstotkov.
Digitel vložil zahtevo za revizijo postopka izbire drugega ponudnika GSM
26. 06. 1998 11.41
Družba Digitel je danes v skladu z zakonom o javnih naročilih vložila zahtevek za revizijo postopka izbire drugega ponudnika za storitve mobilne telefonije GSM. Kot je povedal direktor družbe Digitel Franc Čimžar, v Digitelu menijo, da so bili glede na vsebino javnega razpisa pri sprejemu končne odločitve oškodovani. Digitel namerava zato pred vrhovnim sodiščem sprožiti tudi upravni spor.
Tožba ameriškega podjetja Merck proti novomeški Krki največja tožba v zgodovini Slovenije
05. 06. 1998 16.01
Tožba ameriške korporacije Merck & Co. Inc. iz New Yerseya proti novomeški Krki zaradi patenta in plačila je največja tožba v zgodovini Slovenije in pomeni svojevrsten napad na slovensko kemijsko znanje, je na današnji novinarski konferenci Krke poudaril njen predsednik uprave Miloš Kovačič. Krka je namreč 2. junija po predlogu ameriškega podjetja Merck prejela začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, po kateri Krki prepoveduje proizvodnjo kemične snovi enalapril, ki jo prodaja pod imenom Enap, ali kakšne druge kemične snovi z enako kemično sestavo.
Clintonovi nasprotniki naj bi podkupovali priče
12. 04. 1998 11.11
Pravosodno ministrstvo je neodvisnemu svetniku Kennethu Starru, ki vodi preiskavo o aferi Whitewater in predsednikovih spolnih škandalih, naročilo, naj opravi preiskavo o obtožbah, da je ena njegovih glavnih prič proti predsedniku Clintonu prejemala nedovoljena plačila. Namestnik državne tožilke Eric Holder je Starru poslal pismo, v katerem mu naroča, naj pride do dna novicam, da je nekdanji občinski sodnik iz Arkansasa David Hale od Clintonovih konservativnih nasprotnikov dobival denar za pričanje proti predsedniku. Holder v pismu pravi, da bo preiskava o tem za Starra konfliktna, saj je Hale njegova glavna priča. Zato namestnik državne tožilke predlaga Starru, da bi bilo bolje, če bi preiskavo vodilo pravosodno ministrstvo. Iz pisarne neodvisnega preiskovalca je prišel odgovor, da bodo o tem razmislili. Pismo je dokaj neobičajno za pravosodno ministrstvo, saj državna tožilka Janet Reno ponavadi ne dovoli razprave o primeru, ki še poteka. Najbolj so se ga razveselili v Beli hiši, čeprav nočejo ničesar komentirati.
NKBM bo svoj račun prenesla na Banko Slovenije
03. 04. 1998 09.20
Nova kreditna banka Maribor bo 6. aprila prenesla svoj račun na Banko Slovenije ter začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. To pomeni, da bo ob prenosu med računi znesek zabeležen najprej na računu iz katerega je bilo plačilo izvedeno, 15 do 30 minut kasneje pa tudi na računu, kamor je bil znesek nakazan. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli uporabljati za medbančna plačila, kasneje pa tudi za ostala plačila.
Nova KBM bo uvedla bruto poravnave v realnem času
02. 04. 1998 17.39
Nova KBM bo v ponedeljek, 6. aprila, prenesla svoj račun na Banko Slovenije (BS) in začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. Ta pomeni, da bo ob opravljanju prenosov med računi znesek zabeležen tako na računu, iz katerega je bilo plačilo izvedeno, kot na računu, kamor je bilo nakazano, in to v času od 15 do 30 minut. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli takoj uporabljati za medbančna posojila, kasneje pa tudi za ostala plačila. Prenos računov poslovnih bank na BS in začetek izvajanja bruto poravnave v realnem času je druga izmed šestih faz projekta priprave za prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet v banke, so sporočili iz NKBM. "To je eden izmed pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko monetarno unijo," razlaga Igor Štor, vodja projekta uvajanja reforme plačilnega prometa v Novi KBM. "Tako bomo kmalu postali poravnalna banka. To pomeni, da smo odprli račun pri BS, kar je pogoj, da bomo lahko neposredno izvajali plačilni promet za svoje komitente." V enem od naslednjih korakov bodo namreč podjetja, ki so bila doslej obvezana imeti račune pri Agenciji za plačilni promet, prenesla svoje račune v poslovne banke. Bruto poravnava v realnem času bo potekala prek sistema S.W.I.F.T., ki se je doslej uporabljal predvsem za poslovanje bank s tujino.
V poljski sivi ekonomiji letno 38 milijard zlotov
19. 03. 1998 08.49
Neregistrirane in neobdavčene gospodarske dejavnosti dosegajo na Poljskem skoraj četrtino uradnih državnih prihodkov, tako da znaša promet sive ekonomije letno 38 milijard zlotov (11 milijard dolarjev), je povzela policijske vire poljska uradna agencija PAP. V primerjavi z zahodnimi ekonomijami, kjer ga je večina ustvarjenega s trgovino z drogo, na Poljskem v sivi ekonomiji prevladujejo drobni kriminal in neplačevanje davkov ter carin, menijo strokovnjaki poljske policije za gospodarski kriminal. Večina tega denarja se opere skozi gotovinske transferje poljskih bank. Podjetja največkrat nakazujejo denar v tujino, z lažnim namenom plačila uvoženega blaga, medtem ko kriminalci legalizirajo prihodke na legalnem nepremičninskem trgu.
Kreditni liniji s Hrvaško
17. 02. 1998 19.17
Nova Kreditna banka Maribor je včeraj, 16. februarja, prvič v zadnjih petih letih znova odobrila samostojno posojilo tujima bankama. S hrvaškima Gradsko banko Osijek in Glumina banko Zagreb je odprla kreditni liniji, ki bosta pomagali dvema slovenskima podjetjema pri izvedbi njunih izvoznih poslov, so danes sporočili iz Nove KBM. Kreditna linija s tujo banko je oblika podpiranja izvoznih poslov domačih podjetij. Izvoznik na ta način dobi plačilo za svoje blago takoj ob predaji blaga kupcu, kupec pa lahko izkoristi ugodne pogoje plačila z zamikom.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Vložena novela zakona o urejanju naselij
05. 01. 1998 12.52
Poslanci Jakob Presečnik (SLS), Miran Jerič (LDS) in Ivan Kebrič (DeSUS) so v zakonodajno proceduro vložili novelo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, s katero naj bi dosegli pocenitev investicijske vrednosti infrastrukturnih objektov in naprav državnega pomena ter objektov in naprav posebnega pomena za obrambo in zaščito, katerih investitor je država.
Del današnjega dogajanja v DZ
03. 12. 1997 14.26
V okviru proračunske seje državni zbor v okviru hitrega postopka obravnava novelo zakona o izvrševanju proračuna RS za letošnje leto, saj je uveljavitev tega zakona pogoj za izvrševanje letošnjega proračuna. Tretje oziroma zadnje zakonodajno branje naj bi poslanci opravili popoldne, saj bo DZ danes delal do 20. ure.