plačilni
Tudi SKB zaključuje leto nekoliko prej
21. 12. 1999 09.06
Zaradi nastopa leta 2000 oz. priprav na prehod v novo tisočletje so se v SKB banki odločili, da delovno leto sklenejo nekoliko prej, kot je običajno. Tako kot njene domače konkurentke in mednarodne ustanove, ki opravljajo plačilni promet, bo tudi SKB banka v četrtek, 30. decembra, za stranke poslovala zgolj do 12. ure, zadnji dan leta pa bo banka zaprta, so sporočili iz SKB banke.
Oktobra plače na Hrvaškem porasle
10. 12. 1999 17.55
Povprečna neto plača na zaposlenega je oktobra na Hrvaškem znašala 2935 kun in je bila nominalno za 12,9 odstotka in realno za 8,6 odstotka višja kot v istem mesecu lani, je objavil hrvaški zavod za plačilni promet.
Za Silvestrovo spremenjen način poslovanja
10. 12. 1999 10.30
Poslanci so danes sprejeli Zakon o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. decembra tega leta. Z njim naj bi vlada preprečila morebitne težave s takoimenovanim računalniškim hroščem ob prehodu v leto 2000.
Prisilni dopust za zaposlene v srbskih bankah
15. 11. 1999 12.49
Približno 1800 delavcev največje jugoslovanske banke Beobanka bo od 1. decembra na prisilnem dopustu, problem presežka zaposlenih pa pesti tudi vse druge srbske banke, pišejo današnje Večernje novosti.
NKBM s 3,3 milijarde tolarjev dobička
11. 11. 1999 15.13
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih izkazala za 3,3 milijarde tolarjev dobička, kar pomeni 17,3-odstoten donos pred obdavčitvijo na povprečni kapital in 1,4-odstoten donos na povprečna sredstva. Kapitalska ustreznost banke ob devetmesečju znaša 14,1 odstotka, so sporočili iz NKBM.
Bančna okenca na silvestrovo zaprta
10. 11. 1999 18.11
Ministrstvo za finance je danes predstavilo predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. december 1999, ki določa, da zadnji dan letošnjega leta Banka Slovenije, banke, hranilnice, Agencija RS za plačilni promet ter Pošta Slovenije ne bodo opravljale plačilnega prometa doma in s tujino. S tem naj bi zagotovili varno delovanje računalniško tehnoloških in informacijskih sistemov ob premiku letnice. Vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki zapadejo v plačilo na omenjeni dan, pa se bodo štele za pravočasno poravnane, če bodo plačane do 3. januarja 2000. Po besedah predsednika Združenja bank Slovenije Darka Tolarja na omenjeni dan na bančnih okencih ne bo mogoče opravljati transakcij, bančni avtomati in menjalnice pa bodo nemoteno delovali.
SKB gostila predtavnike BiH
07. 11. 1999 17.07
SKB banka je v petek gostila tehnično-delovno skupino Centralne banke Bosne in Hercegovine, njihovim članom je predstavila potek reforme plačilnega prometa v Sloveniji z zornega kota komercialnih bank, so v nedeljo sporočili iz SKB banke.
Zakon o ureditvi plačilnega prometa
30. 10. 1999 10.19
Slovenska vlada je na predlog finančnega ministrstva v parlamentarni postopek vložila zakon o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. december 1999, ki določa, da zadnji dan letošnjega leta Banka Slovenije, banke, hranilnice, Agencija RS za plačilni promet ter Pošta Slovenije ne bodo opravljale plačilnega prometa doma in s tujino. S tem želi vlada zagotoviti varno delovanje računalniško tehnoloških in informacijskih sistemov ob premiku letnice. Vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki zapadejo v plačilo na omenjeni dan, pa se bodo štele za pravočasno poravnane, če bodo plačane do 3. januarja 2000.
Na Hrvaškem višje plače
30. 10. 1999 10.04
Povprečna neto plača na zaposlenega je septembra na Hrvaškem znašala 2927 kun in je bila nominalno za 13,7 odstotka in realno za 9,4 odstotka večja kot pred letom dni, je objavil hrvaški zavod za plačilni promet. Od januarja do septembra pa je povprečna neto plača na zaposlenega znašala 2882 kun, kar je nominalno za 15,9 odstotka in realno za 12 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Varčevalcem v napotek
28. 10. 1999 20.22
Od letošnjega Silvestra pa vse do ponedeljka, 3. januarja leta 2000, bodo slovenske banke zaprte. Ustavljen bo ves plačilni promet, kar pomeni, da ne bo mogoče plačevati položnic oziroma dvigovati denarja z bančnih računov.
Pozitivna ocena predloga zakona o plačilnem prometu
15. 10. 1999 18.42
Svet Agencije za plačilni promet je razpravljal o predlogu zakona o plačilnem prometu in ga ocenil pozitivno. Delovno gradivo zakona o plačilnem prometu predvideva dve novi organizacijski obliki, in sicer Upravo za javna plačila in Agencijo za javnopravne storitve.
Primanjkljaj v madžarski plačilni bilanci
21. 09. 1999 18.24
Primanjkljaj na tekočem računu madžarske plačilne bilance je julija znašal 136 milijonov ameriških dolarjev, kar je za 12 odstotkov več, kot so napovedovali v madžarski osrednji banki.
Nižji presežek v japonski plačilni bilanci
13. 09. 1999 15.05
Zaradi zmanjšanja izvoza v Evropo in Severno Ameriko se je zmanjšal tudi visok presežek v japonski plačilni bilanci. Ob hkratnem porastu jena je presežek v plačilni bilanci julija dosegel 1,32 bilijona jenov (12,1 milijarde ameriških dolarjev). To je 2,7 odstotka manj kot v istem mesecu lani, so sporočili s tokijskega finančnega ministrstva.
SKB banka odlična v plačilnem prometu s tujino
07. 09. 1999 20.49
Banka SKB dosega dobre rezultate v plačilnem prometu s tujino, kar dokazuje nedavno prejeto, že drugo leto zapored, priznanje banke American Express. SKB banka je certifikat odličnosti oz. certifikat za natančnost in strokovnost pri izvajanju plačilnega prometa s tujino prejela julija letos, so sporočili iz SKB banke.
Nova pariteta marke in dinarja
23. 08. 1999 10.19
Združenje poslovnih bank Republike Srbske je določilo novo pariteto konvertibilne marke (KM) in jugoslovanskega dinarja v razmerju 12 dinarjev za 1 KM. Dosedanje razmere vzporednih valut v tem delu BiH je bilo 10,5 dinarja za 1 KM, beograjski tisk pa poroča, da so se sočasno z devalvacijo jugoslovanskega dinarja v Republiki Srbski spremenile tudi cene, ki so izražene v dinarjih. V ZRJ je srednji uradni tečaj za eno nemško marko 6 dinarjev, tečaj marke na črnem deviznem tržišču pa je enako kot v Republiki Srbski 12 dinarjev. Republika Srbska je tudi lani poskusila devalvirati jugoslovanski dinar na svojem ozemlju, toda uradni Beograd se je nemudoma odzval in prekinil plačilni in blagovni promet s tem delom BiH. Oblasti v Banja Luki so zaradi tega kmalu preklicale svoj sklep in uskladile tečaj jugoslovanskega dinarja z uradno tečajnico Beograda.
Ina največji uvoznik in izvoznik
15. 07. 1999 16.18
Največji hrvaški izvoznik in uvoznik v letu 1998 je bila reška Ina z 268,9 milijona dolarjev vrednim izvozom in 503,4 milijona dolarjev uvoza, je razvidno iz lestvice lanskih največjih izvoznikov in uvoznikov, ki jo je pripravil Privredni vjesnik s sodelovanjem Zavoda za plačilni promet.
Rop v Domžalah
17. 06. 1999 21.16
Nekaj minut čez pol eno popoldne sta Agencijo za plačilni promet v Domžalah oropala dva, s čeladami zamaskirana moška, oborožena z avtomatskim orožjem in pištolo. Po besedah Domžalčanov naj bi prišlo tudi do streljanja, vendar ranjenih na srečo ni bilo.
Primanjkljaj v madžarski plačilni bilanci februarja 64 milijonov dolarjev
26. 04. 1999 13.26
Na Madžarskem je primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance februarja znašal 64 milijonov ameriških dolarjev, so sporočili iz osrednje banke. V predlanskem februarju je primanjkljaj tekočega računa znašal 16 milijonov dolarjev, v letu 1997 pa 198 milijonov dolarjev.
Minister Gaspari prepričal avtoprevoznike
29. 03. 1999 15.01
Minister za finance Mitja Gaspari in predstavniki Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) so na današnjem srečanju, na katerem jim je minister predstavil učinke zakona o plačilni disciplini in zakona o davku na dodano vrednost, sprejeli več sklepov, so sporočili iz ministrstva za finance. Napovedane protestne zapore ljubljanskih vpadnic tako danes ne bo.
Minulo noč poostren nadzor prometa na območju Slovenj Gradca
27. 03. 1999 14.15
Minulo noč med 20. in 3. uro so policisti na območju policijske uprave Slovenj Gradec pri poostrenem nadzoru cestnega prometa ustavili 487 voznikov in ugotovili 115 različnih kršitev cestnoprometnih predpisov. Policisti bodo 31 voznikov zaradi hujših cestnopremetnih prekrškov predlagali v postopek sodniku za prekrške, 56 voznikom so izdali plačilni nalog, 28 pa so jih zaradi lažjih kršitev le opozorili, so sporočili iz policijske uprave Slovenj Gradec.
Banka Slovenije ima vse manj maneverskega prostora
10. 03. 1999 17.33
Banka Slovenije ima ob sedanji odprtosti slovenskega gospodarstva in ob prihodnjih spremembah vedno manj maneverskega prostora pri vplivu na tečaj, je ob okrogli mizi Cisefa dejal guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je udeležencem seminarja Banke, podjetja in tolar ob rojstvu evra spregovoril še o sedanjih razmerah na svetovnih trgih. Kot je dejal, je stabilnost in kredibilnost denarne politike pogoj za dolgoročno rast, ostale cilje pa si morajo prizadevati doseči druge politike.
Certifikat odličnosti Novi ljubljanski banki
26. 02. 1999 11.23
Predstavnik American Express Bank je Novi ljubljanski banki (NLB) izročil certifikat odličnosti (Certificate of Excellent Quality) za področje opravljanja plačilnega prometa s tujino v zadnjih treh mesecih lani.
Državni svet o zakonu o bančništvu
26. 01. 1999 17.18
Državni svet (DS) je začel zasedanje, na katerem naj bi odločal o morebitnem sprejemu odložnega veta na zakon o bančništvu, ki ga je sprejel državni zbor 19. januarja letos.
ZSSS za odložilni veto k zakonu o bančništvu
26. 01. 1999 10.41
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev predlagal državnemu svetu, naj sprejme odložilni veto k zakonu o bančništvu, ki ga je državni zbor sprejel 19. januarja letos. O predlogu za odložilni veto bo državni svet razpravljal na današnji seji.
Abanka pripravljena na evro
15. 01. 1999 15.11
Abanka je za poslovanje v Evru pripravila ponudbo za fizične in pravne osebe. Za varčevalce, ki želijo voditi račun v evru, je konverzija med valutami držav članic Evropske monetarne unije (EMU) brezplačna, so sporočili iz Abanke.
Gorenjska BPD posluje nemoteno
24. 12. 1998 14.05
Na osnovi sklepa Klirinško depotne družbe o vnovičnem opravljanju storitev plačevanja in prenosov, je uprava Ljubljanske borze preklicala obvestilo o začasni izključitvi Gorenjske borzno posredniške družbe Kranj.
Rahla rast indeksa Nikkei
16. 12. 1998 09.48
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei je pridobil 85,11 točke ali 0,6 odstotka in trgovanje sklenil pri 14.096,30 točke.
Ford: Drag prehod v novo tisočletje
20. 10. 1998 07.51
Po podatkih ameriškega avtomobilskega koncerna Ford bo omenjeno družbo prehod v novo tisočletje stal 375 milijonov dolarjev. Toliko bo namreč družba v prihodnjih letih namenila za nakup nove informacijske tehnologije, ki bodo omogočale tudi letnico 2000. Družba navaja, da bodo letno v ta namen porabili 10 odstotkov svojega proračuna, namenjenega za informacijske posodobitve. Poceni ne bo tudi prilagoditev na evro, sporočajo iz Forda, kjer nameravajo do novega leta svoje cene in celotni plačilni promet prilagoditi novi evropski valuti. Do leta 2003 naj bi družba za prilagoditev evru porabila prek 50 milijonov dolarjev.
Dokumenti o nelegalnem financiranju SLS v rokah Pop TV
12. 10. 1998 09.17
Pop TV je, kot je poročala v oddaji 24 ur, pridobila dokumente, ki kažejo na morebitno nelegalno financiranje Slovenske ljudske stranke (SLS) s strani SCT. SLS in njen časopis Slovenske brazde naj bi prek posrednika z znanim imenom marca letos dobila skupaj šest milijonov tolarjev. Iz dokumenta - položnice je razvidno, da naj bi SCT marca letos nakazal skoraj 19 milijonov tolarjev podjetju Indes d.o.o., kateri lastnik in direktor je bivši obrambni minister Tit Turnšek. Denar naj bi bil firmi, ki naj bi se uradno ukvarjala s projektiranjem, nakazan za zagonske stroške. Spiski Agencije za plačilni promet kažejo, da je Indes že teden dni zatem nakazal štiri milijone tolarjev na račun SLS in dva milijona tolarjev na račun Brazd, nekaj denarja pa je šlo še dvem firmam. Ta zgodba, po kateri naj bi ljudsko stranko prek posrednika financiral SCT, pa bi utegnila biti del aktualnega zapleta med Podobnikom in direktorjem SCT Ivanom Zidarjem, je še poročal Pop TV.
Nemčija: rekordna vrednost zunanjetrgovinskega presežka
19. 08. 1998 07.58
Nemško gospodarstvo bo letos, kot vse kaže, doseglo rekordno vrednost zunanjetrgovinskega presežka. Kot sporoča nemški statistični urad, se je v prvem polletju leta ta v primerjavi z istim časom lani povečal za 22 odstotkov in je znašal 66,4 milijarde nemških mark. Nemška podjetja so v prvi polovici leta v tujino izvozila blago v vrednosti 474,1 milijarde nemških mark, kar pomeni 11,5-odstotno rast, medtem ko je bilo uvoženo blago vredno 407,7 milijarde nemških mark in je bilo od lanskega višje za 9,1 odstotka. Kljub vsemu pa so v polletju v nemški plačilni bilanci zabeležili primanjkljaj v vrednosti 0,7 miljard nemških mark, ki je predvsem posledica primanjkljaja v storitveni bilanci ter negativnega stanja transferjev in premoženjskih prihodkov.