platna

Razstava slik Jožeta Kotarja

26. 08. 1999 10.31

V Krkinem zdravilišču v Strunjanu bodo v torek, 31. avgusta, ob 20.30 odprli razstavo slik Jožeta Kotarja. Razstava bo na ogled do 28. septembra. Na ogled bodo avtorjeva novejša platna, ki jim je skupna tema ženska figura. Kotar jo je umestil v posebno vzdušje interierov pariških in italijanskih kavarn ter v prepoznavno atmosfero prestolnic in mest drugod po Evropi.

Tarzan prvič kot risani film

20. 06. 1999 17.57

Eden najbolj priljubljenih junakov sedme umetnosti se vrača na filmska platna, tokrat kot junak risanega filma. V studijih Walta Disneya so namreč posneli prvi risani film o Tarzanu. Od leta 1912, ko je Edgar Rice Burroughs objavil prvo zgodbo o Tarzanu, je junak džungle navdihnil že več sto televizijskih nadaljevank, filmov, stripov in knjig. V Disneyevih studijih so pri snemanju risanega filma uporabili najsodobnejšo računalniško tehnologijo in tridimenzionalno animacijo. Avtor glasbe je znani britanski pevec Phill Collins, svoje glasove pa so posodili Tony Goldwyn (Tarzan), Minnie Driver (Jane), Glenn Close, Rosie O'Donnell in Nigel Hawthorne.

Prvič na ogled sto slik flamskih slikarjev

10. 05. 1999 11.05

Približno sto platen flamskih slikarjev, med njimi tudi mojstrovine Rubensa in Van Dycka iz italijanskih zasebnih zbirk so prvič na ogled javnosti v italijanskem mestecu San Martino al Cimino blizu Viterba, približno sto kilometrov severno od Rima. Razstava z naslovom Slikati Flandrijo je postavljena v palači Doria Pamphili iz 16. stoletja. Pripravil jo je strokovnjak za flamsko slikarstvo Didier Bodarts. Uspelo mu je prepričati znane družine in zbiratelje z juga Italije, da so za razstavo posodili platna iz svojih zbirk, ki jih javnost doslej ni mogla videti. Na razstavi je tako prvič predstavljen portret španskega admirala, ki ga je naslikal Paul Rubens, portret kardinala Bentivoglia Van Dycka, slika Gerarda Davida, različni pejsaži ter slike z mrtvo naravo. Razstava bo predvidoma odprta do 6. junija, vendar jo bodo, sodeč po velikem interesu v prvih dneh, najverjetneje podaljšali.

Oblikovanje: Novi kolektivizem

21. 03. 1999 12.58

V petek so v spodnjih prostorih Moderne galerije odprli razstavo Novi Kolektivizem ´99 (NK´99), ob tej priložnosti pa so predstavili tudi slovensko-angleško monografijo Oblikovanje: Novi Kolektivizem, ki povzema petnajstletno obdobje delovanja te skupine.

V Mali galeriji v Kranju odprtje razstave Arjana Pregla

28. 01. 1999 14.10

V Mali galeriji v Kranju bodo danes odprli razstavo akademskega slikarja Arjana Pregla. Slike mladega likovnika bodo v Kranju na ogled do sobote, 27. februarja.

Na Češkem odkrili kopijo torinskega svetega platna

25. 01. 1999 11.46

Nedavno so v benediktinskem samostanu v Brumovu na vzhodu Češke odkrili kopijo torinskega svetega platna, izdelano 4. maja 1651. Platno, ki so ga odkrili v Brumovu, je popolna kopija originalnega platna, ki ga hranijo v Torinu, na njem pa je moč videti celo sledove požara v Chamberyju iz leta 1532. Pismo je bilo napisano v latinščini 4. maja 1651, podpisal pa ga je tedanji torinski nadškof. Predstavnik samostana je še povedal, da najdeno pismo potrjuje avtentičnost originala. Benediktinci iz Brumova so kopijo platna odkrili med relikvijami, ki so bile skrite nad eno od kapelic samostana. Kopijo so pripravljeni dati tudi preiskati, da bi odkrili tehniko, ki je omogočila izdelavo platna v 17. stoletju.

Olivia de Havilland prejela častni doktorat

09. 12. 1998 09.28

Univerza v Hertfordshireu je pred dnevi podelila častni doktorat eni od legend velikega platna, 82-letni Olivii de Havilland. ''Ne morem vam povedati, kako veliko mi to pomeni. Za mojo družino je ta univerza izjemnega pomena, moja družina pa je zelo pomembna zame,'' je igralka povedala ob podelitvi diplom 300 diplomirancem univerze. Igralkin bratranec sir Geoffrey de Havilland je ustanovil letalsko podjetje de Havilland, predhodnika današnjega podjetja British Aerospace, poslopje univerzitetnega mesta pa je bilo zgrajeno v Hatfieldu, na zemlji, ki je bila nekoč last podjetja. ''Vsem mladim, ki so prejeli diplome, želim tri stvari: pogum, delo, ki ga bodo radi opravljali in stremljenje za odličnostjo,'' je še povedala de Havillandova. Igralka, ki se je v letih 1946 in 1949 vpisala celo med dobitnice oskarjev, sedaj živi v Parizu.

Politične voodoo lutke uspešnica v Zagrebu

23. 10. 1998 07.52

Hrvaški umetnik Srečko Strahinja, ki je na letni razstavi v Zagrebu razstavil voodoo lutke s podobami hrvaškega predsednika Franje Tuđmana in nekaj hrvaških ministrov, zaradi izrednega uspeha razmišlja o množični proizvodnji. Na razstavi je namreč prodal vse lutke s podobo predsednika, pa tudi finančnega ministra Borisa Škegra. Prodal jih je 50, podaril pa vsaj še 100.

V Turčiji bodo predvajali prepovedani film Yol

07. 09. 1998 07.51

17 let potem, ko so ga prepovedali, bo prišel na filmska platna v Turčiji novembra film Yol (Cesta), ki govori o življenjskih preizkušnjah v turških zaporih.

Italijanska policija odkrila ponarejena Picassova in Gauguinova dela

16. 07. 1998 17.20

Italijanska policija je sporočila, da je odkrila ducate ponarejenih slik in risb, ki so bile domnevno dela tako znanih umetnikov, kot so Pablo Picasso, Paul Gauguin in Salvador Dali.

Našli ukradena Van Gogha in Cezanna

06. 07. 1998 14.55

Van Goghovi platni Vrtnar (Le jardinier) in Arlezijanka (L'Arlesienne) ter Cezannov pejsaž Joudarnova hišica (Le cabanon de Jourdan), maja ukradene iz Galerije moderne umetnosti v Rimu, so karabinjerji našli in aretirali osem ljudi, so danes sporočili iz Rima. Slike so zasegli v Rimu in Torinu, kjer so tudi aretirali domnevne tatove, je sporočila karabinjerska služba za zaščito umetniške dediščine. Platna so ukradli trije oboroženi moški 19. maja malo po zaprtju galerije.

Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin

06. 04. 1998 17.36

Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.

SEM gostil udeležence raziskovalnega projekta Linen on net

30. 03. 1998 07.46

Slovenski etnografski muzej (SEM) je včeraj gostil udeležence mednarodnega raziskovalnega projekta Linen on net (Platno na mreži) iz Finske, Švedske, Italije in Nemčije, ki s slovenskimi etnografi sodelujejo v projektu raziskovanja skupnih korenin in značilnosti platnenih vzorcev evropskih narodov.

Kamera ujela divji lov po avtocesti

12. 02. 1998 08.10

Ekipa ene od ameriških televizijskih postaj je iz helikopterja posnela dogodek, ki bolj sodi na filmska platna kot pa v resnično življenje. Policija je skušala aretirati moškega, obtoženega za napad na agenta zvezne tajne sluzbe. Osumljenec je ukradel avto in se odpeljal, pri čemer je iz vozila porinil lastnico, ki ga je skušala zaustaviti. Možakar je nato začel z divjo vožnjo po avtocesti okrog Los Angelesa in porival s poti vse, ki se niso dovolj hitro umaknili, dokler ni uničil avtomobila. Tudi potem ni odnehal, skočil je v najbližji avto, porinil iz njega voznika in nadaljeval z vratolomno vožnjo, ki je trajala kar nekaj ur. Na koncu se je z veliko hitrostjo zaletel v zaščitno ograjo, skočil iz avta, vendar mu je nadaljnji beg preprečila žičnata ograja. V trenutku je bilo okrog njega ducat policistov, ki so ga vklenili in spravili na varno. Opisani primer je za Los Angeles nekaj običajnega, saj poleg snemanja filmskih prizorov Američanom ostaja v spominu podoben prizor, ko je policija pred leti lovila znanega O.J. Simpsona, obtoženega za umor svoje žene Nicole in njenega ljubimca.

Christov ameriški sen

28. 11. 1997 08.52

Umetnik bolgarskega rodu Christo Javacheff je napovedal, da bo Central Park v New Yorku za dva tedna prekril z lebdečo streho. Podvig naj bi se mu posrečil s pomočjo niza 4,5 metra visokih in skoraj tri metre širokih kovinskih vrat, ki jih bo na razdalji dveh metrov postavil vzdolž potke v znanem parku. Na vrata bo pritrdil velike kose platna, ki bodo tako lahko vodoravno lebdeli. Samosvoj Bolgar upa, da bo projekt, ki ga bo tudi sam financiral, lahko čimprej izvedel.