plaz
Plaz pri Ajdovščini ne miruje
26. 11. 2000 00.00
Zemeljski plaz nad Lokavcem pri Ajdovščini še vedno ne miruje. Blato, zemlja in polomljena drevesa vasi zaenkrat še ne grozijo, vaščani pa se bojijo, da jih bo zalila voda. Danes je na vsem pobočju, kjer so rasla drevesa, le blato in voda. Zemlja pa še vedno ne miruje. Vsak dan se plaz spusti dva metra bližje vasi Lokavec.
Strokovnjaki o plazu pod Mangartom
26. 11. 2000 00.00
Na Bovškem je tudi včeraj večino dneva deževalo. Padavine in slaba vidljivost močno ovirata delo reševalcev in strokovnjakov, ki nadzorujejo plaz pod Mangartom. Ta se še naprej premika, del plazu pa se je nevarno približal objektom na planini. Miniranju, ki se je sprva zdelo kot najboljša rešitev, zdaj nasprotuje že večina strokovnjakov.
Negotovost domačinov
26. 11. 2000 00.00
Skupina strokovnjakov, ki je pripravila vmesno poročilo o nadaljnjem ravnanju glede varnosti Loga pod Mangartom, je ocenila, da umetno usmerjanje plazu ni možno. Dolino naj bi pred plazom zavarovali s posebno pregrado in drugimi ukrepi. Te bodo domačinom podrobno predstavili jutri.
Strokovnjaki o plazu pod Mangartom
25. 11. 2000 00.00
Na Bovškem je tudi danes večinoma deževalo. Padavine in slaba vidljivost močno ovirata delo reševalcev in strokovnjakov, ki nadzorujejo plaz pod Mangartom. Ta se še naprej premika, del plazu pa se je nevarno približal objektom na planini. Miniranju, ki se je sprva zdelo kot najboljša rešitev, zdaj nasprotuje že večina strokovnjakov.
Velik zemeljski plaz v bližini Ajdovščine
25. 11. 2000 00.00
Velik zemeljski plaz drsi tudi nad Lokavcem pri Ajdovščini, kjer se premika tudi pobočje v neposredni bližini. Štab civilne zaščite je zato že pripravil načrt za preselitev 17-ih prebivalcev zaselka Kuši.
Večje aktivnosti odpovedane
24. 11. 2000 00.00
V Logu pod Mangartom še vedno velja velika stopnja nevarnosti in enaki ukrepi, kot do sedaj, saj je bila zaradi dežja, ki je padal ves dan, večina aktivnosti odpovedana. Potem, ko se je plaz premaknil za pet metrov, so reševalci postavili opazovalnico tudi nad plazom, kjer bo dežural geolog, sicer član skupine 16 strokovnjakov.
Pomoč prizadetim na Bovškem
24. 11. 2000 00.00
Vlada je sklenila, da bo za sanacijo plazu na Bovškem pripravljen poseben intervencijski zakon, sprejela pa je tudi sklepa o prerazporeditvi sredstev. Prizadetim pa so na pomoč priskočile tudi druge institucije.
Znova začel drseti plaz iz Podolševe
23. 11. 2000 00.00
Po podatkih celjskega regijskega centra za obveščanje je v zadnjih 48 urah zaradi obilnega deževja proti občini Solčava znova začel drseti plaz iz Podolševe. Opazovalci na štirih točkah ocenjujejo, da je plaz dolg približno 2000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. V zadnjih nekaj urah pa naj bi se premaknil za 2,5 metra.
Nevarnost plazov in poplav
22. 11. 2000 00.00
Na prizadetem območju vasi Log pod Mangartom se zaradi velike nevarnosti novega zemeljskega plazu in premočnega deževja niso izvajale nobene aktivnosti, zaradi nizke oblačnosti in megle pa je bila neizvedljiva tudi oskrba nekaterih prebivalcev s pomočjo helikopterja. Pripadniki civilne zaščite so opravljali samo dežurstvo in reševali logistične težave.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Prekinjeno iskanje pogrešanih
20. 11. 2000 00.00
Skupina 13 strokovnjakov je soglasno ocenila, da je na območju med Mangartsko planino in slemenom čez Stožje, in sicer na nadmorski višini med 1750 in 2250 metri, od dva do poltretji milijon
Našli še drugo truplo
20. 11. 2000 00.00
Včeraj popoldne so v spodnjem delu plazu v vasici Log pod Mangartom našli drugo truplo, ki ga še niso prepoznali. Še vedno pa pogrešajo pet ljudi. Med tem pa je skupina strokovnjakov, ki so jih v Log pod Mangartom poklicali, da bi morda lahko predvideli obnašanje plazu, območje plazenja na Mangartski planini preučevala ves dan.
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
V Posočju popoldne nehalo deževati
18. 11. 2000 00.00
V Posočju je popoldne nehalo deževati, še vedno pa se ekipe na terenu bojijo poplavnega vala, ki lahko še vedno izbruhne. Voda v strugi reke Koritnice je sicer že nekoliko upadla, strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da si je podivjana voda našla kakšno drugo pot, morda pod površjem, in lahko nepričakovano udari.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
Plaz ponoči zasul več hiš
17. 11. 2000 00.00
Plaz izpod Mangartske planine je ponoči z veliko hitrostjo zdrsnil po strugi Predelce in zasul več hiš v gornjem delu Loga pod Mangartom. Reševalci
Uprava RS opozarja na poplave
16. 11. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo zaradi nenehnih in obilnih padavin v hribovitem delu zahodne Slovenije opozarja na poplave, saj so nekatere slovenske reke zelo narasle. To velja predvsem za vodotoke v porečjih Vipave, Soče, Idrijce, Ljubljanice, Sore, Save v zgornjem in srednjem toku, Kamniške Bistrice in Savinje v zgornjem toku. Okrepile so se tudi poplave na Ljubljanskem barju.
Posledice poplav
08. 11. 2000 00.00
Med tem, ko se je pretok reke Drave na mariborskem območju včeraj
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Izboljšanje razmer na severu Italije
20. 10. 2000 00.00
V poplavljenih območjih na severu Italije se razmere počasi izboljšujejo. Po poročanju italijanske televizije naj ne bilo več nevarnosti, da bi Pad poplavil. V švicarski vasici Gondo, ki jo je minulo soboto zasul plaz blata, pa so reševalci 
Colorado ostaja neporažen
19. 10. 2000 00.00
Hokejisti Colorada nadaljujejo niz uspešnih tekem v ameriški profesionalni hokejski ligi. V dvoboju z Blue Jackets iz Columbusa so zabeležili peto letošnjo zmago, poleg tega pa imajo še dva neodločena izida. Z 12 točkami so trenutno najuspešnejše moštvo prvenstva.
V švicarskih Alpah tri osebe izgubile življenje
07. 08. 2000 10.15
Na priljubljeni pohodniški turi v osrednjih švicarskih Alpah so včeraj zaradi zdrsa zemeljskega plazu tri osebe izgubile življenje, med njimi planinski vodnik in dva ameriška turista. Plaz je zajel še dva pohodnika, ki pa sta se uspela rešiti.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Plaz smeti zahteval 140 žrtev
14. 07. 2000 16.56
Štiri dni potem ko je plaz smeti v bližini filipinske prestolnice Manila zasul revno naselje, se je število smrtnih žrtev danes povzpelo na 140. Prebivalce, ki so nesrečo preživeli, so oblasti pozvale, naj zaradi strupenega plina metan, ki uhaja izpod kupa smeti, to območje čimprej zapustijo.
Pod plazom smeti umrlo 63 ljudi
11. 07. 2000 11.35
Po najnovejših podatkih se je število smrtnih žrtev, ki jih je včeraj v barakarskem naselju v filipinski prestolnici Manila zasul plaz smeti, povzpelo na 63. Več deset oseb še pogrešajo, vendar so možnosti, da bi jih našli, vedno manjše, so povedali danes predstavniki tamkajšnjih oblasti.
Hude poplave na severovzhodu Indije
24. 06. 2000 18.51
Obilno deževje in prestopajoče reke so v zvezni državi Assam na severovzhodu Indije povzročile hude poplave, zaradi katerih je moralo domove zapustiti okoli 2,5 milijona ljudi. Po besedah tamkajšnjih oblasti pa je zemeljski plaz v mestu Guwahati pod seboj pokopal najmanj tri ljudi.
Čim prej dopolniti zakon o zemljiškem katastru
22. 05. 2000 19.14
Sindikat kmetov Slovenije je pripravil pogovor o problematiki zakupnikov državnih zemljišč, na katerem so sodelovali tudi vabljeni predstavniki nekaterih pristojnih državnih ustanov. Zaradi neurejenega zemljiškega katastra so zakupniki neupravičeno obremenjeni s katastrskim dohodkom kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Država bi morala urediti kataster in na tej podlagi določiti davek, kar pomeni, da bi bilo potrebno čim prej dopolniti zakon o zemljiškem katastru, da bi v prehodnem obdobju prišli do dejanskega stanja, je v povzetku razprave izpostavil podpredsednik sindikata kmetov Peter Kranvogel. Obremenitev zakupnikov državnih kmetijskih zemljišč s katastrskim dohodkom kmetijskih zemljišč in gozdov po katastru, ki so v upravljanju sklada, je po besedah Kranvogla opravičeno povzročilo plaz ogorčenosti in negodovanja med zakupniki.