plina
Kirijenko pričel z izdelavo začasnega vladnega programa
25. 03. 1998 08.13
Sergej Kirijenko, ki opravlja dolžnosti ruskega premiera, je včeraj pričel z izdelavo začasnega vladnega programa. Kot je povedal tiskovni predstavnik vlade Igor Šabdurasulov, so najnujnejše naloge ta čas izplačilo državnih plač ter pokojnin in utrditev industrije nafte in zemeljskega plina po padcu cen na svetovnem trgu.
Rusi bodo Čehom dobavljali zemeljski plin
17. 03. 1998 08.23
Češka republika namerava z Rusijo skleniti 15 letni sporazum o dobavi zemeljskega plina, so sporočili predstavniki industrijsko-trgovinskega ministrstva Češke republike. Lani so Čehi uvozili zemeljski plin v vrednosti 26,6 milijarde čeških kron, kar je približno 1,5 milijarde nemških mark, največ pa so ga uvozili prav iz Rusije, in sicer 83 odstotkov.
Italijanski energijski koncern ENI sklenil sporazum z ruskim Gazpromom
12. 02. 1998 08.20
Italijansko državno podjetje za preskrbo z energijo Ente Nazionale Idrocarburi (ENI) in ruski plinski monopolist RAO Gazprom sta se v Rimu dogovorila o medsebojnem črpanju in trženju zemeljskega plina, metana in nafte. Kot sporočajo predstavniki podjetja ENI, sta bila ob podpisu sporazuma navzoča tudi ruski predsednik Boris Jelcin in italijanski predsednik vlade Romano Prodi. Gazprom je največji svetovni proizvajalec zemeljskega plina in se je lani povezal tudi z nizozemsko-angleškim naftnim koncernom Shell, s katerim je ustanovil skupno podjetje.
Poraba zemeljskega plina po svetu narašča
25. 01. 1998 11.30
Zemeljski plin po podatkih mednarodne zveze za plin že zdaj zadovolji približno četrtino svetovnih potreb po energiji. Ocene strokovnjakov kažejo, da bo do leta 2005 njegova poraba v povprečju rasla z osemodstotno stopnjo letno, ko naj bi dosegla 3,3 krat večjo porabo kot v letu 1990. Ugotovljene svetovne zaloge zemeljskega plina znašajo približno 150 tisoč milijard kubičnih metrov, kar bi ob današnji potrošnji v višini dveh milijard kubičnih metrov letno, zadostovalo za naslednjih sedemdeset let. Ob upoštevanju ocen nepotrjenih zalog pa naj bi bilo plina dovolj za prihodnjih sto let, ob uvedbi novih tehnologij in boljši izkoriščenosti tega energenta pa za še enkrat toliko, torej za prihodnjih dvesto let.
Albanija načrtuje povečanje proizvodnje nafte
13. 01. 1998 09.18
Albanija naj bi letos načrpala približno 420.000 ton nafte, kar je za 60.000 ton več kot lani, je poročala albanska tiskovna agencija ATA. Pri družbi Albpetrol napovedujejo tudi povečanje količin načrpanega zameljskega plina, in sicer naj bi se te letos v primerjavi z letom 1997 povzpele za 3800 milijonov kubičnih metrov na 22.800 milijonov kubičnih metrov. Družba Albpetrol namerava v posodobitev opreme za črpanje nafte in zemeljskega plina vložiti 880 milijonov lekov (približno milijardo tolarjev), tuje naložbe v projekt posodobitve pa naj bi znašale 64 milijonov lekov (približno 74 milijonov tolarjev).
Odslej se bodo cene konzumnega mleka oblikovale prosto
04. 01. 1998 10.04
S prvim delovnim dnem novega leta bo prenehala veljati uredba, s katero je vlada doslej določala najvišje drobnoprodajne cene konzumnega pasteriziranega in konzumnega pasteriziranega in homogeniziranega mleka. To pomeni, da oblikovanje cen konzumnega mleka od jutri ne bo več pod državni nadzorom in jih bodo mlekarji lahko oblikovali prosto.
Dan žalosti za umrlimi rudarji
04. 12. 1997 18.47
Ruski predsednik Boris Jelcin je petek razglasil za nacionalni dan žalovanja za 67 rudarji, ki so umrli v eksploziji plina v sibirskem rudniku.
Potrebujete delo? Dobite ga na Norveškem
27. 11. 1997 08.51
Norveški urad za delo namerava zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile spodbujati priseljevanje tujcev. Ocenjujejo, da bi le z odpravo sedaj veljavne prepovedi priseljevanja v prihodnjem letu lahko zapolnili primanjkljaj približno 20.000 delavcev. Stopnja brezposelnosti v tej skandinavski državi se je novembra spustila na 2,6 odstotka s 56.000 brezposelnimi in naj bi upadala tudi v prihodnjem letu. Hanisch je še povedal, da nič ne kaže na spremembo tega trenda. Po njegovih besedah bi norveški delodajalci na leto potrebovali 4000 novih tujih delavcev. Norveška je letos iz sosednjih skandinavskih držav pa tudi bolj oddaljenih držav privabila nekaj tisoč delavcev, ki so se zaposlili na črpališčih nafte in plina na Severnem morju ter v zdravstvu in gradbeništvu.
Po Shellu še British Petroleum širi sodelovaje z ruskimi proizvajalci nafte
20. 11. 1997 08.49
Za britansko-nizozemskim naftnim koncernom Shell se je za okrepitev navzočnosti na ruskem trgu odločila tudi britanska naftna družba British Petroleum. BP in vplivna ruska banka Oneximbank sta v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo britanski koncern od te banke kupil deset odstotkov delnic četrte največje ruske naftne družbe Sidanko. Vrednost posla ocenjujejo na 571 milijonov ameriških dolarjev. V lasti Oneximbank je trenutno 95 odstotkov delnic družbe Sidanko. BP bo poleg tega prevzel tudi 45 odstotkov od 60-odstotnega deleža banke Oneximbank v ruskem podjetju Russia-Petroleum, ki ima licenco za izkoriščanje ene največjih ruskih zalog utekočinjenega plina, ki leži na območju sibirskega mesta Irkutsk. Zaloge ocenjujejo na 1,3 bilijona kubičnih metrov. Rusija načrtuje gradnjo naftovoda od sibirskega polja do Kitajske, Japonske in Južne Koreje. BP pa se je v pogodbi obvezal, da bo v črpanje plina vložil 172 milijonov dolarjev.
Shell in Gasprom ustanovila skupno podjetje
18. 11. 1997 00.00
Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch/Shell in ruski Gasprom sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje za črpanje nafte. Obe podjetji bosta imeli enak lastninski delež in po letu 2003 načrtujejo, da bodo načrpali 25 milijonov ton nafte in plina letno. Prvi skupni projekt je predviden na sibirski ploščadi Zapoljarnoje. Shell in Gasprom sta se poleg tega tudi dogovorila, da bosta skupaj opravljala transport plina in nafte, sodelovala pa tudi pri energetskih projektih v in izven Rusije ter pri razvoju azijskih trgov plina.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.
EU: porast porabe energije v transportu
24. 09. 1997 00.00
Celotna poraba energije v Evropski uniji je stabilna, v transportu pa njena poraba skokovito narašča. V obdobju od leta 1980 do 1992 je porasla za 45 odstotkov. V minulih desetih letih se je poraba naravnega plina povečala za 50 odstotkov, zaradi številnih novih električnih pripomočkov pa je za 5 odstotkov narasla tudi poraba elektrike. V raziskavi o trajnem razvoju, izdelani na priporočilo komisije Združenih narodov za trajen razvoj, Eurostat ugotavlja, da odvisnost od neobnovljivih energetskih virov ni trajna, vendar pa poraba obnovljivih energetskih virov dosega le 5-odstotno raven celotne porabe enregije. Rast prebivalstva se je v EU z 8 odstotkov v letu 1965 znižala na 3,1 odstotka v letu 1995. Neto migracijska stopnja (razlika med celotno in naravno rastjo prebivalstva) je bila leta 1994 2,1-odstotna, čeprav se priseljevanje od leta 1992 znižuje. Leta 1960 je bila pričakovana življenjska doba za moške 67,3 leta in za ženske 72,6 leta. Do 1994 se je za moške dvignila na 73,9 in za ženske na 80,4 leta.