plinovod
Ofenziva Al Sadrovih privržencev?
05. 08. 2004 00.00
Iraški militantneži, lojalni radikalnemu vodji Muktadi al Sadru, so napovedali sveto vojno proti britanskim enotam v Basri.
Eksplozija v Belgiji
30. 07. 2004 00.00
V eksploziji plina v industrijski coni mesta Ath na jugozahodu Belgije je umrlo najmanj 15 ljudi, okoli 100 je ranjenih.
Iračani ugrabili civiliste
08. 04. 2004 00.00
Iraški skrajneži še vedno zadržujejo tri Japonce, ki jim grozijo s smrtjo, če Japonska v treh dneh ne umakne svojih vojakov iz Iraka.
Prijeli sodelavca Sadama Huseina
01. 08. 2003 00.00
Ameriške sile so izvedle racijo v dveh hišah v Tikritu, rojstnem kraju strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, in pri tem prijele dva človeka, ki naj bi bila pomembna Huseinovega sodelavca. Američani menijo, da bodo od aretiranih dobili pomembne informacije za prijetje Sadama Husiena.
Brezploden ameriški lov na jedrsko orožje
26. 06. 2003 00.00
Iraški raziskovalec je ZDA predal dokumente o jedrskem programu, ki jih je leta 1991 skril po Sadamovem navodilu, kar je za Washington dokaz, da Irak ima omenjeni program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa je prepričana, da to le potrjuje, da v Iraku ni bilo jedrskega programa.
V Andih ugrabili 60 delavcev
10. 06. 2003 00.00
Skupina perujskih upornikov Svetleča pot je v Andih napadla postojanko argentinske naftne družbe Techint, ki tam gradi plinovod, in pri tem ugrabila 60 ljudi, med njimi tudi sedem tujcev. Po navedbah perujske policije je do napada prišlo kakih 350 kilometrov jugovzhodno od Lime.
Danica Simšič: Podpiram gradnjo džamije
28. 01. 2003 00.00
O aktualnih problemih prestolnice smo se v klepetalnici 24ur.com pogovarjali z ljubljansko županjo, gospo Danico Simšič. Županja je obljubila, da bo na nekatera vprašanja sodelujočih v klepetalnici 24ur priskrbela tudi izčrpnejše podatke, oziroma, da bo poiskala odgovore v pristojnih službah, kar je tudi storila. Odgovore objavljamo na koncu prepisa klepeta.
Močan potres v Mehiki
08. 10. 2001 00.00
Močan potres je v nedeljo stresel tla na jugovzhodni obalni mehiški državi Guerrero. Zaenkrat ne poročajo o ranjenih.
Belorusija in Gazprom o izgradnji plinovoda
28. 10. 2000 00.00
Beloruska vlada in rusko plinsko podjetje Gazprom sta danes v Minsku podpisala dogovor o izgradnji plinovoda, prek katerega bi lahko ruski plin izvažali na evropske trge in pri tem obšli Ukrajino. Novi plinovod naj bi predvidoma potekal mimo beloruskega mesta Kobrin ter prek Poljske na Slovaško. Ukrajini se Gazprom želi izogniti, ker naj bi si ta plin nezakonito prilaščala.
Plinovod za Kitajsko in Korejo
08. 09. 2000 00.00
Predstavniki Rusije, Kitajske in Južne Koreje so se dogovorili, da bodo njihovi strokovnjaki preučili možnosti o gradnji 2300 kilometrov dolgega plinovoda, ki bi z ruskega plinskega polja Koviktka pri Irkutsku dobavljal zemeljski plin za porabnike na Kitajskem in v Južni Koreji.
Kitajska ponuja gradnjo plinovoda
13. 07. 2000 12.49
Kitajska je povabila tuje vlagatelje k sodelovanju v več milijard dolarjev vrednem projektu gradnje plinovoda. Plinovod želi Kitajska zgraditi do razvijajočih se mest na vzhodu države, v katerih se povečujejo energetske potrebe. S tem korakom je začela Kitajska odpirati svoj trg energetske industrije tujcem, saj nudi vlagateljem, ki se bodo na ponudbo odzvali, možnost pridobitve večinskih deležev pri plinovodu.
Ruski plin namerava obiti Ukrajino
13. 03. 2000 07.44
Ruski plinski koncern Gazprom načrtuje, da bi se pri izvozu plina izognil ukrajinskemu ozemlju, je sporočilo vodstvo koncerna. Direktor Gazroma Rem Vjahirev je ob tem poudaril, da se z ukrajinskimi oblastmi o uporabi plinovoda ne bodo več pogajali, saj je to izguba ''časa in denarja''. Gazprom je sicer že napeljal en plinovod prek Poljske, zdaj pa razmišlja še o dveh, od katerih bi krajši potekal mimo Belorusije in Poljske do Slovaške. Gazprom bi z omenjenim načrtom zagotavljal redno dobavo in zaslužil ves denar od prodaje, ki ga mora sedaj po pogodbi deliti z Ukrajino.
Končan prvi dan vrha OVSE
18. 11. 1999 21.09
Voditelji 54 držav članic OVSE so danes popoldne v Istanbulu končali prvi dan plenarnega zasedanja, ki ga bodo nadaljevali jutri zjutraj. Današnja razprava je minila v znamenju čečenske krize.
Eni pridobil koncesijo za dobavo zemeljskega plina
10. 11. 1999 16.39
Italijansko naftno podjetje Eni bo plačalo 142,5 milijona dolarjev za koncesijo za pridobivanje in distribucijo zemeljskega plina v gospodarsko najrazvitejši brazilski zvezni državi Sao Paulo, piše današnji Financial Times.
Problem leta 2000: Ameriške tajne službe zaskrbljene zaradi posledic v Rusiji
06. 03. 1999 16.37
Ameriške tajne službe so, kot je povedal predstavnik osrednje obveščevalne agencije (CIA), zaskrbljene zaradi posledic računalniškega problema leta 2000 v državah na območju nekdanje Sovjetske zveze. Obenem pa je Lawrence Gershwin v razpravi v ameriškem senatu poudaril, da ameriške obveščevalne službe ne vidijo nobene nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do nenamernega sproženja balističnih raket.
Američani bodo gradili Turkmenistanski plinovod
17. 02. 1999 08.47
Predsednik Turkmenistana Saparmurat Nijazov je ameriškemu konzorciju odobril 2,5 milijarde dolarjev vredno pogodbo za izgradnjo plinovoda za izvoz zemeljskega plina iz Kaspijskega morja. Odločitev o podelitvi projekta družbi PSG - konzorciju, katerega člani so Bechtel Enterprises ter družba General Electric Capital, naj bi uradno razglasili na predsednikov rojstni dan v petek. Plinovod naj bi potekal iz nahajališč zemeljskega plina v vzhodnem Turkmenistanu preko Kaspijskega morja, čez zahodni Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo. Konzorcij PSG pa bo težko priskrbel ustrezne kapitalske vložke za izgradnjo plinovoda, dokler Turmenistan z Azerbajdžanom ne reši ozemeljskih sporov in dokler pet kaspijskih držav - Turkmenistan, Azerbajdžan, Kazahstan, Rusija in Iran - ne sklene dogovora o delitvi obsežnih naravnih bogastev kaspijskega morja. Turkmenistan kljub bogatim nahajališčem nafte in zemeljskega plina tiči v revščini, saj nimajo infrastrukture za izvoz.
ENI in Gazprom gradita plinovod
06. 02. 1999 09.42
Italijanska državna družba za nafto in plin ter ruski velikan Gazprom bosta gradila plinovod, ki bo povezoval rusko in turško obalo Črnega morja. Sprva bodo preko plinovoda transportirane tri milijarde kubičnih metrov plina letno, do leta 2010 pa bo ta količina povečana na 16 milijard kubičnih metrov. Plinovod, dolg 400 kilometrov in vreden okoli dve milijardi dolarjev, bo dokončan predvidoma do konca leta 2000.
Odprt plinovod Norfra
11. 10. 1998 09.32
Francoski premier Lionel Jospin in njegov norveški kolega Kjell Magne Bondevik sta uradno odprla plinovod Norfra, ki povezuje črpališča zemeljskega plina v norveškem delu Severnega morja in Dukerque v severnem delu Francije. Ob otvoritvi sta državnika poudarila, da je odprtje plinovoda rezultat zglednega evropskega sodelovanja na področju energetike. Norveška ima sicer kar polovico vseh rezerv zemeljskega plina v zahodni Evropi, po novem plinovodu pa bo oskrbovala kar 15 odstotkov trga v Evropski uniji.
Napad na alžirski plinovod
18. 08. 1998 17.00
Neznani napadalci so na plinovod vzhodno od prestolnice Alžir izvedli bombni napad. Po eksploziji je izbruhnil velik požar, ki so ga gasilci šele po večurnih prizadevanjih uspeli omejiti, so danes poročali alžirski časniki. O morebitnih žrtvah napada doslej še ni poročil.
EU: 205 milijonov za plinovod v Španiji
02. 06. 1998 11.43
Evropska komisija je namenila 205 milijonov ekujev za izgradnjo potrebne plinovodne infrastrukture v manj razvitih regijah v Španiji.
Znova pokoli v Alžiriji
23. 02. 1998 12.37
Na zahodu Alžirije je bilo umorjenih 13 pastirjev, danes poroča neodvisni alžirski časnik Liberte. Po navedbah časnika so 12 pastirjem v starosti od 15 do 65 let v mestu Frenda v noči na nedeljo prerezali vratove, eden pa je bil ubit včeraj v bližini mesta Chlef. Odgovornost za umore pripisujejo islamskim skrajnežem.
Istrska županija bo razpisala natečaj za plinifikacijo Istre
22. 02. 1998 10.37
Istrska županija bo do konca letošnjega marca pozvala zainteresirane družbe, naj vložijo ponudbe za pridobitev koncesije za projekt izvedbe plinifikacije istrskega polotoka, so sporočili iz oddelka za gospodarstvo istrske županije. Z gradnjo magistralnega plinovoda od Casal Borsetti v Italiji do Karlovca, ki ga naj bi zgradili družbi Ina in Agip, bi se s tem energentom oskrbel osrednji in vzhodni del istrskega polotoka, medtem ko naj bi se za potrebe mest na zahodni istrski obali zgradili lokalni plinovod od Pule do Umaga. Na predlanskem prednatečaju je zanimanje za to storitev izkazalo devet tujih in domačih družb.