ploščad
Vuk 195134osić v Mali galeriji
10. 06. 2001 00.00
S slavnostno otvoritvijo se je sinoči začela ena najprestižnejših mednarodnih prireditev sodobne umetnosti, 49. beneški bienale. Slovenijo predstavlja projekt Absolute One komisarke Aurore Fonda. V slovenski galeriji "A + A", tokrat spet v vlogi slovenskega paviljona na Bienalu, sodeluje Vuk Čosič z ikonami Umetnost za letališča, Tadej Pogačar z videom in zunajgalerijskimi akcijami, zamejska skupina 001, ki jo sestavljata Liljana Jemec in Tomaž Badovinac, pa z računalniškimi intervencijami.
Bliža se beneški bienale
08. 04. 2001 00.00
Na letošnjem 49. beneškem bienalu z naslovom Ploščad človeštva se bo predstavilo več kot 350 sodobnih umetnikov iz 65 držav, kar je rekordna udeležba.
Iz potopljene ploščadi izteka nafta
21. 03. 2001 00.00
Na kraju, kjer se je sinoči pred brazilsko obalo potopila največja naftna ploščad na svetu, je doslej nastal že 20 kvadratnih kilometrov velik naftni madež, strokovnjaki pa opozarjajo na za ta letni čas značilne morske tokove, ki bi madež utegnili zanesti v bližino kopnega, kar bi povzročilo veliko ekološko katastrofo.
Naftna ploščad se je potopila
20. 03. 2001 00.00
Brazilska naftna ploščad, na kateri je v četrtek odjeknilo več eksplozij, je danes v nekaj minutah dokončno potonila, je sporočila ta brazilska naftna družba. S tem grozi brazilski obali huda ekološka katastrofa, saj lahko iz največje naftne ploščadi na svetu v morje izteče 1,5 milijona litrov nafte in okoli 1200 kubičnih metrov dieselskega goriva. V bližini so že pripravljene ladje, ki bi morebitni madež skušale zajeziti.
Naftna ploščad je nehala toniti
18. 03. 2001 00.00
Naftna ploščad brazilske družbe Petrobras, na kateri je pred tremi dnevi odjeknilo več eksplozij, je nehala toniti. Predstavniki brazilske družbe tako upajo, da se bodo izognili naravni katastrofi, do katere bi lahko prišlo, če bi ploščad potonila in bi nafta začela odtekati. Gre za največjo naftno ploščad na svetu, ki se nahaja na odprtem morju, 150 kilometrov od brazilske obale.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
"Uničevalec" Mira v pripravljenosti
16. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 7. uri po lokalnem času iz montažno-preizkusne zgradbe (MIK) na izstrelitveno ploščad prepeljali nosilno raketo sojuz U s tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5 (izdelek 256), ki jo bodo izstrelili v četrtek. S Progresom M1-5 nameravajo iztiriti rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge
25. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.
Izraelska policija v pripravljenosti
08. 12. 2000 00.00
Izraelska policija je danes, na drugi petek muslimanskega svetega meseca ramadan, v povečani pripravljenosti, da bi tako preprečili morebitne spopade med molitvami na Tempeljski ploščadi v Jeruzalemu. Na prizorišču patruljira 3000 policistov, okrepljene enote pa so nameščene tudi v starem delu mesta ter pred vrati, ki vodijo na ploščad. Varnostne sile so nameščene tudi na drugih javnih mestih v Jeruzalemu, saj se oblasti bojijo atentatov.
Schwarzi skoraj utonil na snemanju
14. 11. 2000 00.00
Filmski akcijski junak Arnold Schwarzenegger bi se bil na snemanju svojega najnovejšega filma Sixth Day (Šesti dan) kmalu utopil. Po poročanju kanadskega časnika Calgary Star se je moral zvezdnik pri snemanju napetega zasledovalnega prizora pognati v vodo in se potopiti, pri tem pa je očitno izgubil orientacijo.
Papež daroval za novo katedralo v Bukarešti
03. 11. 2000 00.00
Papež Janez Pavel II. je nedavno daroval 100.000 dolarjev za novo pravoslavno katedralo, ki jo bodo kmalu začeli graditi v Bukarešti. Gre za velik projekt, saj naj bi bila katedrala Narodnega odrešenja visoka 50 metrov, njena notranjost bo sprejela 2000 vernikov, stala pa naj bi 100 milijonov dolarjev. Katedralo v središču romunske prestolnice naj bi obkrožala ogromna ploščad, na kateri bo dovolj prostora za 20.000 ljudi.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Obnova amsterdamske železniške postaje
23. 09. 2000 00.00
Prihod na osrednjo amsterdamsko železniško postajo bo precej bolj udoben, ko bodo končali z 11-letno obnovo poslopja iz 19. stoletja in postaji dodali povezavo s podzemno železnico. Osrednja amsterdamska železniška postaja je že dolgo ena od večjih znamenitosti tega mesta za mnoge turiste in popotnike. Ko bodo končali z
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Rusija in Brazilija za sodelovanje v vesolju
02. 07. 2000 16.02
Brazilija in Rusija sta se odločili za sodelovanje pri razvoju vesoljskih opazovalnih sistemov in izstreljevanju satelitov, je sporočila brazilska vesoljska agencija. V izjavi za tisk so zapisali, da sta se za sodelovanje dogovorila ruski premier Mihail Kasjanov in brazilski podpredsednik Marco Maciel ob obisku slednjega v Moskvi. Med obiskom je prišlo tudi do srečanja med brazilsko in rusko delegacijo.
Papež končal romanje v Sveti deželi
26. 03. 2000 20.15
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo končal šestdnevno romanje v Sveti deželi, med katerim je izrazil obžalovanje zaradi antisemitizma in zločinov nad Judi, ki so jih v zgodovini zagrešili kristjani. Palestincem je priznal pravico do lastne države, vse na območju živeče narode pa je pozval k razumevanju in sodelovanju.
Utrjevanje zemljišča
23. 10. 1999 11.32
V Londonu so začeli utrjevati zemljišče pod trgom Parliament Square, pod katerim poteka podzemna železnica. Bojijo se namreč, da bi se lahko tla zrušila pod težo množice, ki se bo letos na silvestrovo zbrala na trgu, da bi slišala zvonjenje najbolj znane ure na svetu Big Ben točno opolnoči. Čeprav so stene, ki podpirajo strop podzemne železnice, povsem varne pri običajni obremenjenosti, pa se v vodstvu londonske podzemne železnice bojijo, da morda ne bi vzdržale teže ljudi, ki se bodo na trgu zbrali na Silvestrovo. Zato so se odločili, da bodo trideset centimetrov pod površino trga nad predorom podzemne železnice postavili ploščad. Za dela, ki naj bi jih končali decembra, bodo odšteli 1,6 milijona dolarjev.
Priprave na leto 2000 v Londonu
19. 10. 1999 18.37
V Londonu so začeli utrjevati teren pod trgom Parliament Square, pod katerim poteka podzemna železnica. Bojijo se namreč, da bi se lahko tla zrušila pod težo množice, ki se bo letos na silvestrovo zbrala na trgu, da bi slišala zvonenje najbolj znane ure na svetu Big Bena točno opolnoči.
Jeleni na sprehodu po mestni želežniški postaji
11. 10. 1999 07.33
Kar 30 policistov je bilo potrebnih, da so v japonskem mestu Šimonoseki pregnali dva jelena, ki sta se pojavila na tamkajšni želežniški postaji. Jelena sta se povzpela na ploščad postaje in med čakajočimi potniki povzročila pravi preplah. Policisti so ju pregnali s kričanjem, mahanjem gumijevk in žvenketanjem lisic, tako da sta zbežala v neznano smer. Po mnenju načelnika policijske postaje v Šimonosekiju sta jelena verjetno prišla iz bližnjega hriba, da bi si poiskala hrano. Po tem dogodku so mestne oblasti zaposlenim na želežniški postaji pripravile posebna predavanja, da bi lahko pomagali policistom, če bi se jeleni znova pojavili na postaji.
SCT začela vrtati predor Jasovnik
04. 08. 1999 19.53
Na trasi avtoceste od Vranskega do Trojan so delavci SCT danes začeli vrtati desno cev dvocevnega predora skozi hrib Jasovnik, ki bo dolg 1643 metrov.
Pijani potnik poškodoval tri letala
01. 05. 1999 08.22
Neki pijani potnik je med vratolomno vožnjo po letališču Vnukovo v Moskvi poškodoval kar tri potniška letala. Možak je zasedel prostor v letalu, ki naj bi s 73 potniki poletelo v Gruzijo. Po hudem sporu s stevardeso, ki je zahtevala, da si pripne pas, se je pijani potnik iz letala zapodil na letališko ploščad. Tam je skočil v službeni avto, parkiran pred letalom, in oddrvel po letališču. Med vožnjo se je zaletel v tri potniška letala, preden mu je pot prekrižala policija. Po streznitvi možakar verjetno ne bo več tako razposajen: poleg kazni zaradi kraje avtomobila in razgrajanja ga čaka še račun za popravilo letal.
Maribor dobil novo skladišče naftnih derivatov
21. 12. 1998 14.36
Podjetje Horizont, ki ima na trgu tekočih goriv v Mariboru 25-odstotni tržni delež, je danes predalo namenu novo skladišče za naftne derivate, ki ustreza najstrožjim ekološkim standardom. Poleg dveh rezervoarjev s kapaciteto milijon litrov so zgradili še prečrpališče ter parkirno ploščad za cisterne. Vrednost celotne investicije znaša 50 milijonov tolarjev.
V četrtek nov polet k Miru
12. 08. 1998 07.38
Na izstrelitveno ploščad kozmodroma Bajkonur so včeraj postavili nosilno raketo sojuz s transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-28. Z ladjo se bodo 13. avgusta ob 11.43 po srednjeevropskem času odpravili na polet k orbitalni znanstveni postaji Mir poveljnik posadke Genadij Padalka, ladijski inženir Sergej Avdejev in vesoljec-raziskovalec JurIj Baturin, so sporočili v tiskovnem uradu Ruske vesoljske agencije RKA.
Esso zagnal novo malezijsko naftno ploščad
11. 07. 1998 09.21
Esso Production Malaysia Inc (EPMI), del družbe Exxon Corp, je sporočil, da je na naftni ploščadi Raya A v Malaezijski vzhodni državi Terengganu začel s črpanjem nafte. Vrednost celotne investicije je 60 milijonov dolarjev. Prva vrtina je bila končana konec junija, predvidevajo pa, da bodo v letu 1999 iz sedmin vrtin načrpali 24 tisoč sodčkov surove nafte na dan. EPMI je največji malezijski proizvajalec surove nafte z dnevno proizvodnjo 300 tisoč sodčkov.
Napad na bencinsko črpalko
04. 01. 1998 17.31
Na bencinski črpalki Tepanje ob avtocesti Arja vas-Maribor se je ponoči odvijala prava drama.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.