plovil

Povečanje proizvodnje vohunskih satelitov

03. 10. 2001 00.00

Zaradi zaostrenega položaja v zvezi z Afganistanom namerava Rusija v kratkem izstreliti obveščevalne satelite.

Na krizno območje tudi bombniki?

21. 09. 2001 00.00

Poleg ameriške letalonosilke USS Kitty Hawk, ki je iz vojaškega oporišča v Tokijskem zalivu že odplula proti Indijskemu oceanu, naj bi bili v pripravljenosti tudi ameriški strateški bombniki B-52.

Vaja članic Nata in SV

05. 06. 2001 00.00

Danes se začenja tridnevna vojaška vaja Veneto Rescue, ki jo bodo izvajale članice Severnoatlantske zveze v sodelovanju s Slovensko vojsko na območju Slovenije. Vaja bo potekala na poligonu Poček, v vojašnici in na letališču Cerklje ob Krki in v vojašnicah Postojna ter Pivka.

Portorož središče navtike

08. 05. 2001 00.00

V portoroški marini so odprli šesti mednarodni navtični sejem. Po številu udeležencev in pričakovanih obiskovalcih se portoroška Internautica počasi, a vztrajno približuje italijanski Genovi, od daleč tudi Frankfurtu, vsekakor pa je že v šesti izvedbi najlepša v Jadranu.

Ladja s Titom prispela do MVP

30. 04. 2001 00.00

Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala podobno reševalno ladjo Sojuz TM-31 , se je ob 9.57 in 50 sekund po srednjeevropskem času združila s postajo.

Tito že v postaji

30. 04. 2001 00.00

Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.

"Jedrska cigara" odplula

06. 04. 2001 00.00

Zgodaj dopoldne je iz koprske luke izplula ameriška jedrska podmornica Norfolk, kmalu za njo pa še njena spremljevalna ladja Emory Land. Kljub temu, da pravkar sprejeti pomorski zakonik prepoveduje ladjam na jedrski pogon plutje po slovenskem teritorialnem morju, so nasprotniki vključevanja v pakt Nato, popoldne pripravili tiskovno konferenco, da se kaj podobnega ne bi še kdaj zgodilo.

Znane podrobnosti o podmornici Norfolku

03. 04. 2001 00.00

Ameriška podmornica Norfolk ni oborožena z jedrskim orožjem, je na novinarski konferenci na krovu spremljevalne ladje Emory S. Land, zasidrane v Kopru, zagotovil poveljnik podmorniške skupine južnega krila Nata Charles Munns. Pojasnil je, da je ameriška vlada v razredu jurišnih podmornic Los Angeles, namenjenih odkrivanju, sledenju in uničevanju nasprotnikovih podmornic in drugih plovil, prepovedala jedrsko oborožitev. Plovila ameriške mornarice so priplula v koprsko pristanišče, ker je s tem ameriška vojska spoznala slovensko kulturo in ljudi, mornarica je spoznala Severni Jadran, posadka podmornice pa je po pol leta stopila na kopno, je povedal poveljnik Munns. SNS pa je izrazila nasprotovanje vplutju ameriške podmornice v slovenske ozemeljske vode.

Jedrska podmornica v Kopru

02. 04. 2001 00.00

Zjutraj je iz italijanskih teritorialnih voda v slovenske vode priplula ameriška podmornica Norfolk. Že od sobote se v pristanišču nahaja spremljevalna ladja Emory's Land. Podmornica bo v Kopru ostala do petka, 6. aprila, po zagotovilih ministrstva za obrambo pa ni oborožena z jedrskim orožjem. Za varnost ob prihodu ameriške jedrske podmornice je bilo po policijskih poročilih na kopnem v pripravljenosti sto uniformiranih policistov, za ukrepanje na morju pa je imela pomorska policija pripravljenih deset plovil s posadkami.

Jutri protest proti jedrski podmornici

01. 04. 2001 00.00

Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".

Mir vsak dan nižje

14. 03. 2001 00.00

V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.

Prireditve ob Gregorjevem

10. 03. 2001 00.00

Po ljudskem izročilu praznik sv. Gregorja še vedno velja za prvi pomladanski dan. Prav na ta dan začetka pomladi so rokodelci odvrgli ogenj, s katerim so si svetili pri svojem delu, v vodo, ker so že lahko delali pri dnevni svetlobi. In prav spuščanje ognja po vodi se zdaj iz roda v rod ohranja po nekaterih slovenskih vaseh in mestih. Staroljubljansko društvo je v okviru tega starega pomladnega običaja tudi letos pripravljalo spust plovil s svečkami, t. i. gregorčkov, po Gradaščici, vendar je prireditev zaradi previsokega vodostaja Gradaščice odpadla.

Dan pomorstva v Kopru

07. 03. 2001 00.00

Po desetletju od sprejema resolucije o pomorski usmeritvi gospodarske in razvojne politike beleži slovensko pomorsko gospodarstvo izjemne rezultate , dolgotrajno obdobje sprejemanja pomorskega zakonika pa se bo končalo še ta mesec, je na slovesnosti ob dnevu pomorstva v Kopru povedal minister za promet Jakob Presečnik. Soproga predsednika države Štefka Kučan je na slovesnosti krstila nov reševalno patruljni čoln Uprave RS za pomorstvo, dan pomorstva pa sta poleg ministrstva za promet in republiške uprave za pomorstvo obeležili še Slovenska vojska in Policija.

Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5

05. 03. 2001 00.00

V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.

Mars Global Surveyor opravil nalogo

01. 02. 2001 00.00

Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.

Likvidatorji Mira opravljali izpit

12. 01. 2001 00.00

V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.

IBM računalniki za iskanje NLP

25. 11. 2000 00.00

Iz IBM so sporočili, da so ameriškemu letalstvu (US Air Force) prodali računalnik, ki naj bi pripomogel pri identifikaciji starih satelitov, tujih vesoljskih plovil ter ostalih neznanih letečih predmetov, ki se morda približujejo Zemlji. Sistem, ki ga je izdelal IBM, naj bi bil sposoben izslediti in identificirati približno 9000 objektov, ki trenutno lebdijo v Zemeljski orbiti. Računalnik je sposoben izvesti 480 miljard kalkulacij v sekundi, pri čemer je kar štiridesetkrat hitrejši od IBM-ovega "Deep Blue" računalnika, ki je premagal Garyja Kasparova v šahovski partiji leta 1997.

Najstarejša ladja na svetu

09. 11. 2000 00.00

Arheologi v Egiptu so v kraljevski grobnici v Abidosu 400 kilometrov južno od Kaira našli ostanke ladje, za katero domnevajo, da je najstarejša ladjo na svetu, kar so jih našli doslej. Kot je poročala televizijska postaja BBC, strokovnjaki ocenjujejo, da je ladja stara približno 5000 let. Arheologi pojasnjujejo, da so v Evropi in Afriki sicer že našli izdolbena debla, ki so služila kot kanu, in so bila še starejša, omenjena najdba pa je najstarejša zapletena ladijska konstrukcija, kar so jih našli. Arheologi vedo, da je v grobnici, kjer so našli omenjeno ladjo, zakopanih vsaj še deset podobnih plovil. Ladja je bila verjetno dolga 25 metrov, narejena pa je bila iz desk, povezanih z vrvjo, bila pa je pobarvana z živo rumeno barvo. Arheologi domnevajo, da so ladjo zgradili za kralja, da bi z njo plul v zagrobnem življenju. Stari Egipčani so namreč verovali, da bo faraon po smrti odplul po Nilu skupaj z bogom sonca, Rajem.

OPEC za znižanje cene nafte

08. 09. 2000 00.00

Ministri držav članic OPEC so v petek prispeli na Dunaj, kjer bo v nedeljo potekalo zasedanje omenjene organizacije.

Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa

06. 09. 2000 00.00

Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.

Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine

16. 08. 2000 00.00

V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.

Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena

16. 08. 2000 00.00

Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.

Enajsta prireditev Skoki z mosta

12. 08. 2000 00.00

V Kanalu ob Soči bo jutri v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva tradicionalna, že enajsta prireditev Skoki z mosta. Udeleženci bodo izvedli dve seriji skokov s 17 metrov visokega mostu. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali tudi tekmovanje starih avtomobilov in motorjev v spretnostni vožnji, predstavitev avtomobilov Renault, tekmovanje neobičajnih plovil pod mostom, tekmovanje v kajakaškem sprintu ter številne druge zabavne prireditve. Celodnevna prireditev se bo začela ob 9.30, tekmovanje v skokih z mosta pa bo ob 16. uri.

Progress M1-3 se je združil z MVP

09. 08. 2000 00.00

Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.

Kit še vedno v hrvaškem morju

07. 08. 2000 00.00

Hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in urbanizma je danes sporočilo, da je nujno potrebno zaščititi kita vrste "veliki severni kit", ki so ga opazili v začetku avgusta v neposredni bližini Makarske. V sporočilu med drugim piše, da je kit te vrste stalno prisoten v Sredozemskem morju, čeprav je njegovo naravno okolje Ligursko morje. Najverjetneje gre tokrat le za enega kita, čeprav obstaja možnost, da sta kita dva, mati in mladič.

Izstrelili satelita cluster-2

16. 07. 2000 15.01

Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.

Američani proslavili 224. rojstni dan

05. 07. 2000 11.29

Američani so včeraj proslavili 224. rojstni dan svoje države, ki je uradno nastala 4. julija leta 1776 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 kolonij razglasilo neodvisnost od britanske krone. Značilnosti praznovanja se v zadnjih dvesto letih niso preveč spreminjale, saj sta osrednja dogodka praznovanja zbiranje družin na piknikih ob ražnju in tradicionalni ognjemeti, med katerimi je letos prevladoval ognjemet trgovskega podjetja Macy's v New Yorku, ki naj bi bil največji v zgodovini človeštva. Osrednja proslava je letos potekala prav tako v New Yorku, kjer se je zbralo okrog 30.000 različnih plovil, predsednik ZDA Bill Clinton pa je odprl Mednarodno pomorsko parado vojaških ladij in hkrati parado jadrnic z vsega sveta.

Letalski miting Cerklje 2000

25. 06. 2000 17.33

Predsednik republike Milan Kučan je na vojaškem letališču Cerklje ob Krki v vlogi botra krstil repliko letala Edvarda Rusjana EDA V iz leta 1910 in tako tudi uradno otvoril današnji vojaško-civilni letalski miting Cerklje 2000, na katerem sodeluje več kot 150 plovil iz 16 držav. Ob tem je Kučan spomnil na dogodke povezane s 25. junijem, dnevom državnosti, ki so omogočili ''svobodno nebo'' nad samostojno državo Slovenijo.

Izdelali miniaturen satelit

21. 06. 2000 15.03

Angleški znanstveniki so izdelali miniaturen satelit z imenom Snap, ki v višino meri zgolj 33 centimetrov. Njegova izdelava zahteva, za vesoljske raziskave borih 100.000 funtov. Njegova naloga bo čiščenje Zemljine orbite, v kateri po 40 letih raziskovanja kroži ogromno t.i. vesoljskih smeti. Te predstavljajo različno veliki delci vesoljskih plovil pa tudi delčki barv. Ti majhni koščki krožijo v Zemljini orbiti s hitrostjo 30.000 kilometrov na uro in se lahko zaletijo v satelite z močjo, ki je enaka, kakor če bi se v satelit zaletel tovornjak s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Tak trk pa bi lahko precej poškodoval krožeče satelite.

45 let kozmodroma Bajkonur

03. 06. 2000 10.04

Glavno rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur, ki je bilo prvi kozmodrom na svetu, je včeraj dopolnilo 45 let.