po zasedanju
Izbruh nove različice opičjih koz, WHO razglasila javnozdravstveno krizo
14. 08. 2024 20.12
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.
Žbogar ob novem pokolu v Gazi Hamas obtožil skrivanja za civilisti
14. 08. 2024 06.54
Slovenija odločno obsoja sobotni izraelski napad na šolo v mestu Gaza, je na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki ga je ob podpori Slovenije zahtevala Alžirija, povedal veleposlanik Samuel Žbogar. Obenem je gibanje Hamas obtožil skrivanja za civilisti in žrtvovanja palestinskih sodržavljanov.
24 novih krajev na seznamu, ki nas opominja, kaj imamo
10. 08. 2024 18.00
Sipine, ki so videti kot ogromne bele rjuhe, veličasten nemški grad, nenavadna poslikana afriška vasica in otok, za katerega večina še ni slišala. Vsi so se znašli med 24 novimi vpisi na seznamu svetovne kulturne dediščine. Nam najbližja je jama Vjetrenica v Bosni in Hercegovini.
Orban ujezil ameriškega veleposlanika, napovedal nov svetovni red
28. 07. 2024 10.41
Madžarski premier Viktor Orban je znova poskrbel za razburjenje na stari celini in čez lužo, ko se je razgovoril o svojem prepričanju, da Evropa drsi v pogubo, nov svetovni red pa bo imel po njegovem mnenju težišče v Aziji. Ob tem je znova javno podprl kandidaturo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se želi na prihajajočih volitvah v ZDA znova vrniti v Belo hišo. Na njegove komentarje se je že odzval ameriški veleposlanik na Madžarskem.
Kučan podpira Orbanovo 'mirovno misijo': Alternativna pot do miru
27. 07. 2024 15.39
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v nagovoru ob 83. obletnici ustanovitve Pohorskega bataljona glede mirovnih prizadevanj za Ukrajino ocenil, da je morda madžarski premier Viktor Orban zaznal pomanjkanje razprave v EU glede realnih poti do miru. Prepričan je, da bi morala EU v okviru strateških interesov razumeti tudi alternativne poti.
Slovenija v VS ZN predlaga 'olimpijsko premierje' v Gazi
26. 07. 2024 19.22
Varnostni svet ZN mora od palestinskega gibanja Hamas in Izraela zahtevati dokončanje dogovora o premirju in zahtevati prekinitev bojev, dokler ne bo dogovora, je na zasedanju o položaju na Bližnjem vzhodu dejal veleposlanik Samuel Žbogar. To bi bilo po njegovih besedah olimpijsko premirje.
Veselu zelena luč za komisarskega kandidata
26. 07. 2024 06.18
Vlada je na seji soglasno potrdila kandidaturo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za evropskega komisarja iz Slovenije. Preden bo v Bruselj poslala predlog, ki ga predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pričakuje do 30. avgusta, Vesela čaka še predstavitev pred pristojnim odborom DZ za evropske zadeve. Razgovori o pričakovanjih Slovenije glede resorja v Evropski komisiji so v teku, ima pa Vesel osebne preference glede komisarskega položaja.
Kritični do madžarske 'mirovne misije', zato zasedanja v Budimpešti ne bo
22. 07. 2024 19.31
Avgustovsko neformalno zasedanje zunanjih ministrov članic EU bo potekalo v Bruslju in ne v Budimpešti, je po rednem ministrskem zasedanju v belgijski prestolnici povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Skoraj vse članice so bile namreč kritične do madžarske "mirovne misije" in navedb o provojni politiki EU.
Borrell zanikal, da EU spodbuja vojno v Ukrajini
22. 07. 2024 06.50
Zunanji ministri držav članic EU v Bruslju govorijo o nadaljnji podpori Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo, Evropska unija pa ne spodbuja vojne v Ukrajini, je že ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU tovrstne izjave Budimpešte zanikal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Razprava o tem bo poteka v senci t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je v začetku meseca obiskal tudi Moskvo. Ministri imajo na dnevnem redu še vojno v Gazi.
Zelenski britansko vlado pozval, naj mu dovoli napadati rusko ozemlje
19. 07. 2024 14.32
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil gost na izrednem zasedanju britanske vlade. Vodilne ministre je seznanil z vojaškim konfliktom, hkrati pa se je pogovarjal o ukrepih za preprečitev, da bi tankerji z rusko nafto kršili mednarodne sankcije proti Moskvi. Poleg tega je pozval vlado, naj Kijevu dovoli z zahodnim orožjem obstreljevati cilje na ruskem ozemlju.
Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta
16. 07. 2024 06.56
Evropski poslanci so na tajnem glasovanju vnovič izvolili Roberto Metsola (EPP) za predsednico Evropskega parlamenta. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. Na čelo Evropskega parlamenta je bila izvoljena za prvo polovico petletnega mandata, njena edina protikandidatka Irene Montero (Levica) je prejela 61 glasov. Metsola močno podporo razume kot sporočilo, da predstavlja proevropsko večino. Obljubila je, da se bo zavzemala za močan parlament in močno EU.
Zelenski: Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini
15. 07. 2024 16.51
Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini, je izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in v okviru priprav na izvedbo vrha napovedal srečanja na temi energetske in prehranske varnosti v Katarju in Turčiji. Rusija je sicer že prejšnji teden sporočila, da se drugega mirovnega vrha o Ukrajini ne namerava udeležiti. Je pa Zelenski na tiskovni konferenci naznanil, da se Ukrajina pripravlja na podpis varnostnih sporazumov s Slovenijo, Irsko in Češko. Sporazum naj bi s premierjem Robertom Golobom podpisala v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.
Prve olimpijske igre v e-športu Savdski Arabiji
12. 07. 2024 20.09
Savdska Arabija bo leta 2025 gostila prve olimpijske igre v e-športu, je sporočil Mednarodni olimpijski komite (Mok). Formalno odločitev o OI za igre na digitalnih napravah bo sprejel na svojem zasedanju na predvečer olimpijskih iger v Parizu, ki bodo med 26. julijem in 11. avgustom.
Golob na vrhu Nata: Slovenija bo podvojila kontingent na Kosovu
11. 07. 2024 06.30
Voditelji držav članic Nata so sprejeli zavezo k okrepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije v zavezniških državah. Zavezali so se, da bodo povečali sodelovanje pri vlaganju v obrambno industrijo. Premier Robert Golob je povedal, da je Slovenija jasno obljubila svojo podporo pri nadaljevanju pomoči Ukrajini in angažmaju na Zahodnem Balkanu, kjer bo podvojila svoj kontingent na Kosovu. Kar pa se tiče finančnih sredstev se naš vložek ne bo povečeval: "A nekatere druge članice zavezništva bodo morale v prihodnje prispevati bistveno več, kot so doslej."
Zahod začel dobavljati F-16, Zelenski: Tudi, če jih bo 50, to še ni nič
10. 07. 2024 07.03
Več članic zveze Nato je naznanilo pošiljko novih sistemov zračne obrambe Ukrajini. ZDA, Nemčija, Nizozemska, Romunija in Italija bodo Kijevu poslale štiri sisteme patriot in sistem SAMP/T, so potrdili ob robu vrha zavezništva v Washingtonu. Tam je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je že zahvalil za novo pomoč. Članice Nata so Ukrajini začele dobavljati tudi vojaška letala F-16, je povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Ruski napad na otroško bolnišnico: 'Strahopetna izprijenost', 'Vojni zločin'
09. 07. 2024 07.38
V Ukrajini poteka dan žalovanja po enem najhujših valov ruskih raketnih napadov v zadnjih mesecih, v katerem je bilo ubitih najmanj 41 ljudi, 166 pa je bilo ranjenih. Huje je bila poškodovana tudi glavna otroška bolnišnica v Kijevu. Že drugi dan so tako pod ruševinami iskali morebitne preživele. V Varnostnem svetu ZN je medtem beseda tekla prav o napadu na otroško bolnišnico. Pomočnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya je opozorila, da je namerno ciljanje bolnišnic v Ukrajini vojni zločin. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je medtem zanikal, da je šlo za ruski napad.
Na čelu evropskih institucij najverjetneje von der Leynova, Costa in Kallasova
28. 06. 2024 10.23
Voditelji članic EU Ursulo von der Leyen predlagajo še za en mandat na čelu Evropske komisije, Antonia Costo so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta, Kajo Kallas pa za vodjo diplomacije EU. Za prioriteti unije za obdobje 2024–2029 pa so določili gospodarsko konkurenčnost in varnost. Von der Leynova je dejala, da si bo skušala zagotoviti čim širšo podporo v Evropskem parlamentu, iskala pa jo bo pri različnih političnih skupinah. Zavzela se je za dobro sodelovanje z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je ni podprla.
Skepticizem pri zavezi o pomoči Ukrajini, Slovenija naj bi prispevala 50 milijonov
27. 06. 2024 13.04
Več zaveznic Nata naj ne bi bilo naklonjenih večletni zavezi o vojaški pomoči Ukrajini. Predlog Jensa Stoltenberga o pomoči v vrednosti 40 milijard evrov na leto bo bolj jasne obrise dobil na vrhu ob 75. obletnici zavezništva v začetku julija v Washingtonu, kjer ga bodo predstavili Zelenskemu. Za Slovenijo naj bi to pomenilo 50 milijonov letno.
Vlada začela obravnavo predloga kandidature Vesela za evropskega komisarja
26. 06. 2024 16.40
Vlada je na seji opravila razpravo in začela obravnavo predloga kandidature Tomaža Vesela za bodočega evropskega komisarja iz Slovenije. Predloga sicer še ni posredovala v DZ. Postopek bo lahko nadaljevala, ko bo od pristojnih institucij EU prejela poziv za posredovanje imena komisarskega kandidata, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Po mnenju Madžarske EU z dodelitvijo ruskega premoženja Kijevu prestopa rdečo črto
24. 06. 2024 09.32
Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo kmalu na voljo za vojaško podporo Ukrajini, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Po zasedanju je sporočil, da gre za 1,4 milijarde evrov. Po mnenju Madžarske EU z dodelitvijo več kot milijarde evrov "prestopa rdeče črte". Kot je sporočil tiskovni predstavnik vlade v Budimpešti Zoltan Kovacs, je bila odločitev o tem sprejeta brez soglasja Madžarske.
Borrell predlaga odpravo ukrepov proti Kosovu
24. 06. 2024 20.29
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell predlaga odpravo ukrepov, ki jih Bruselj zaradi neukrepanja v zvezi z napetostmi na severu Kosova že eno leto izvaja proti tamkajšnjim oblastem. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU, ki so se jim pridružili tudi kolegi z Zahodnega Balkana, je izrazil upanje, da bodo članice podprle predlog.
Netanjahu: Vojna se bo nadaljevala, tudi če s Hamasom sklenemo premirje
24. 06. 2024 16.19
Izraelski premier Netanjahu je dejal, da so intenzivne vojaške operacije izraelske vojske v mestu Rafa na jugu palestinske enklave Gaza skoraj zaključene. "Intenzivna faza vojskovanja proti Hamasu se končuje," je dejal. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da bo konec tudi vojne. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell pa opozarja, da je tveganje, da se bo vojna razširila še na Libanon, vsak dan večja.
Finančni komentar: Konec 'petrodolarja' in lažne novice
18. 06. 2024 08.41
Po spletu kroži, da je Savdska Arabija 9. junija po 50 letih prekinila dogovor z ZDA, ki je narekoval prodajo surove nafte na mednarodnih trgih izključno v ameriški valuti. Zgodba o 'petrodolarju' je precej drugačna od teorij zarote, ki napovedujejo zlom svetovne rezervne valute.
Letalo italijanskega ministra zaradi dima v kabini zasilno pristalo
14. 06. 2024 18.49
Letalo, na katerem je potoval italijanski obrambni minister Guido Crosetto, je moralo zasilno pristati na rimskem vojaškem letališču, potem ko se je kabina napolnila z dimom.
Obrambni ministra zveze Nato: Odziv na ruske provokacije bo miren
14. 06. 2024 15.55
Obrambni ministri zveze Nato so se na zasedanju v Bruslju dogovorili o nizu možnih ukrepov za odzivanje na sabotaže, ki jih Rusija izvaja v članicah zavezništva, je sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ministri so obenem potrdili načrt, v skladu s katerim bo Nato prevzel vodilno vlogo pri usklajevanju zahodne pomoči Ukrajini.
Omemba pravice do splava v izjavi G7 kamen spotike med Macronom in Melonijevo
14. 06. 2024 06.24
Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta (G7) so v južni Italiji na drugi dan med drugim razpravljali o vojni v Gazi, migracijah in napetostih v indijsko-pacifiški regiji. Na pogovorih o umetni inteligenci se je voditeljem prvič pridružil tudi papež Frančišek. Odmevala pa je tudi četrtkova burna razprava glede omembe pravice do splava v sklepni izjavi. Skupina G7 je v sklepni izjavi vrha v Italiji potrdila zavezanost podpori Ukrajini in pozvala k sprejetju premirja v Gazi. Na področju trgovine so voditelji bili kritični do Kitajske, ki so ji zagrozili z ukrepanjem proti nepoštenim praksam. Po burni razpravi o omembi pravice do splava pa ta v končno verzijo izjave ni bila vključena.
Voditelji na vrhu G7 podprli ameriški predlog za premirje v Gazi
13. 06. 2024 21.36
Voditelji, ki se udeležujejo vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta na jugu Italije, so podprli predlog za premirje v Gazi, ki ga je maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, je zdaj pomembno, da ga vpletene strani uresničijo.
Federal Reserve ohranil ključno obrestno mero
12. 06. 2024 22.05
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je po tokratnem zasedanju v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ohranil pri od 5,25 do 5,50 odstotka, poročajo ameriški mediji. Izjava FOMC v letošnjem letu namiguje le na eno znižanje te ravni.
Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47
Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
'Ukrajina še naprej potrebuje vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard letno'
31. 05. 2024 15.18
Članice zveze Nato morajo še naprej Ukrajini zagotavljati vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto, je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi pozval generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna pa je Ukrajini dovolila uporabo ameriškega orožja za napade v Rusiji, vendar le v omejenem obsegu za obrambo mesta Harkov. Tiskovni predstavnik Kremlja je medtem povedal, da ukrajinske sile že uporabljajo ameriško orožje za napade na Rusijo.