požar
Zaradi požara brez dela 40 delavcev
14. 11. 2000 00.00
V podjetju Mont Kozje, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije, je zaradi požara - zagorelo je v četrtek 9. novembra - trenutno brez dela 40 delavcev. Po besedah direktorice Mont Milene Grobelšek, jim je požar povzročil gmotno škodo v višini približno 30 milijonov tolarjev, od tega je 20 milijonov tolarjev ocenjena vrednost zalog podjetja, ki jih je ogenj popolnoma uničil. V požaru, ki je nastal zaradi napake v kaloriferju so zgorele tudi dve pisarni z računalniško opremo, zaradi dima pa je onesnaženo tudi drugo nadstropje upravne stavbe. V podjetju Mont, ki je preteklo poslovno leto zaključil s približno 100 milijonov tolarjev (negativni trend poslovanja se nadaljuje tudi letos) upajo, da bodo brezposelni delavci čez teden dni znova prišli na svoja delovna mesta.
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
V Kaprunu prekinili reševalna dela
12. 11. 2000 00.00
Avstrijski
Katastrofa zobate železnice
11. 11. 2000 00.00
V nesreči zobate železnice v Avstriji, ki jo je zajel požar, je umrlo približno 170 ljudi. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger je v Kaprunu dejal, da je bila kabina, ki sprejme 180 ljudi, polna. Preživelih verjetno ni, razen osmih ljudi, ki so se uspeli sami rešiti.
Upor v srbskih zaporih
07. 11. 2000 00.00
Položaj v zaporu v Nišu se je po nemirih ponoči umiril, čeprav se je iz zapora vil gost dim. Zaporniki so namreč podtaknili požar v več zgradbah, okrepljene policijske enote pa so varovale gasilce pri gašenju ognjenih zubljev. V zaporu je trenutno 1200 zapornikov, od tega 300 Albancev s Kosova, ki so v posebnem krilu in pri nemirih niso sodelovali. To je izjavil direktor zapora Miodrag 195144orđević. Petsto upornih zapornikov je zahtevalo skrajšanje kazni za tretjino, ne glede na storjeno dejanje, boljše življenjske razmere v zaporu in odstop zaporniške uprave. Predstavniki srbskega ministrstva za pravosodje bodo še danes obiskali zapor v Nišu. Upor zapornikov v največjem srbskem zaporu v Sremski Mitrovici pa se nadaljuje tudi danes.
Ponovno bombni napad v Baskiji
05. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu, ki ga pripisujejo baskovskim separatistom, je bil delno požgan sedež španske Socialistične stranke v severnošpanskem letovišču Zarauz. Požar, ki ga je povzročila eksplozija, k sreči ni zahteval žrtev. Socialisti krivdo za napad pripisujejo separatistični stranki Herri Batasuna, političnemu krilu baskovske separatistične organizacije ETA.
Požar v mehiški diskoteki
20. 10. 2000 00.00
V mehiški diskoteki Lobohombo v Ciudad de Mexicu je izbruhnil požar, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, 28 ljudi pa je ranjenih. Požar naj bi po prvih podatkih izbruhnil po eksploziji v zgornjem nadstropju diskoteke. Vzrok za eksplozijo še ni znan, po neuradnih podatkih pa naj bi razneslo rezervoarje s plinom. Požar je zajel tudi druge stavbe, vendar so ga kmalu omejili.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Jakopičeva galerija: Vsi na volitve!
11. 10. 2000 00.00
V Jakopičevi galeriji so včeraj odprli razstavo Vsi na volitve! Plakat
Prostovoljni gasilec - piroman
10. 10. 2000 00.00
Madžarska policija je aretirala prostovoljnega gasilca Zsolta F., ki je priznal, da je najmanj devetkrat povzročil požar, ker se ni mogel upreti temu, da ne bi zanetil suhega listja s svojim vžigalnikom. Policija ni pojasnila, ali je gasilec tudi pomagal gasiti ogenj, ki ga je zanetil. 23-letni gasilec je povzročil za skoraj 600.000 ameriških dolarjev škode na borovem gozdu in na hišah okrog vasi Ruzsa na jugu Madžarske, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI.
Nesreča v tovarni svinca
01. 10. 2000 00.00
V tovarni svinca v Zvečanu na severu Kosova je včeraj zvečer okoli 22. ure izbruhnil požar, ki bi lahko povzročil uhajanje strupenih plinov v ozračje, je sporočil tiskovni predstavnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR).
Vaja civilne zaščite Morje 2000
30. 09. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje Koper je na podlagi sklepa vlade dopoldne v Koprskem zalivu uspešno organizirala vajo civilne zaščite Morje 2000. Vajo so izvedli pristojni štabi, enote in službe civilne zaščite ter zavodi, organi in organizacije civilne zaščite na območju obalne regije, njen namen pa je bil preizkusiti in izpopolniti njihovo organiziranost, pripravljenost, usposobljenost in opremljenost ob morebitnih nesrečah, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Nenapovedana vaja je potekala s predpostavko, da sta zaradi megle v zalivu trčila tanker in trgovska ladja ter da je na trgovski ladji nastal požar, iz tankerja pa se je v morje izlila večja količina nafte. Z vajo so med drugim preverili morebitne pomanjkljivosti načrtov zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi na morju, skupno sodelovanje s Slovensko vojsko, upravo za pomorstvo, policijo, službami v pristanišču Koper in drugimi službami, ki skrbijo za zaščito obalnega morja. Hkrati so preverili sistem zvez ZARE in nekaterih drugih sodelujočih ter sistem obveščanja in vodenja zaščite, reševanja in pomoči.
Vlada pogojuje pomoč Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi poročilo o realizaciji sklepov 15. seje glede pomoči koncernu Gorenje pri sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v obratu Galvana. Sprejela je 5 sklepov, s katerimi Gorenju namesto obljubljenih 610 namenja 510 milijonov tolarjev, a le, ko bo podjetje pristalo na vladne pogoje. Sporen je predvsem četrti sklep, ki pravi, da se pogodba o pomoči sklene le, ko bo Gorenje izkoristilo vse možnosti notranjih rezerv, med drugim, kot piše v poročilu, "dezinvestiranje svojih kratkoročnih finančnih naložb". Med vrsticami to pomeni, da bo Gorenje 510 milijonov pomoči dobilo le, če med drugim vladi proda tudi 3 odstotni delež v časopisni hiši Delo, ki ga je pred kratkim kupilo od kapitalske družbe.
Končana preiskava požara v Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Celjski kriminalisti so v teh dneh že končali kriminalistično preiskavo na pogorišču Gorenjeve Galvane, ki jo je 3. septembra popolnoma uničil požar. Po besedah Irene Gorenak, ki pri celjski policiji skrbi za stike z javnostmi, vzrok požara še vedno ni popolnoma jasen, saj se kriminalistično tehnične preiskave nadaljujejo v laboratorijih. Dosedanja preiskava pa je opozorila na dva možna vzroka, in sicer na okvaro na transformatorju in na napako pri vzdrževalnih delih. Celjski kriminalisti so ugotovili, da je zagorelo med proizvodnima linijama 108 in 109 in da je olje izteklo iz sedmih transformatorjev, ki jih je zajel ogenj. V vsakem transformatorju naj bi bilo približno 800 litrov olja. Laboratorijske analize, ki so že v teku, naj bi pokazale, zakaj je eden od transformatorjev, ki je bil sicer poškodovan, eksplodiral. Za dokončno ugotovitev vzroka eksplozije 
Policija odkrila sedež organizacije ETA
19. 09. 2000 00.00
Španska policija je v kraju Galdacano pri Bilbau na severu države odkrila skrivališče in skladišče orožja baskovske podtalne organizacije ETA. Skrivališče je služilo za operacijski center poveljstva ETA v provinci Vizcaya, je danes sporočilo notranje ministrstvo avtonomne baskovske vlade. Med preiskavo je policija med drugim odkrila bombe, eksploziv, orožje in ponarejene dokumente.
Čuk pri vodstvu Gorenja
07. 09. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk je danes obiskal velenjsko Gorenje. S člani uprave Gorenja se je pogovarjal o nastali škodi, ki jo je povzročil nedeljski požar. Čuk je ocenil, da je vodstvo Gorenja, pa tudi vsi zaposleni v podjetju, glede na nastali položaj odlično reagiralo.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Požar v Kopru
07. 09. 2000 00.00
V koprskem naselju Semedela je popoldne zagorela zgradba nekdanjih garaž avtobusnega prevoznika Slavnik, v katerem zdaj deluje podjetje, ki se ukvarja s papirjem. Požar je bil tako velik, kot ga na Obali v naseljih še
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Požar v velenjskem Gorenju
04. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je zagorelo v prostorih velenjskega Gorenja, kar je popolnoma uničilo obrat galvanazacije. Z ognjem se je spopadlo
Požar v Gorenju
03. 09. 2000 00.00
V tovarni Galvana Gorenje se je včeraj popoldne vnel hud požar.
Omejili požar v moskovskem stolpu
28. 08. 2000 00.00
Gasilcem, ki se od včeraj borijo z ognjem v moskovskem televizijskem stolpu Ostankino, je danes uspelo ustaviti požar na 117 metrih višine, je poročala agencija Interfax, sklicujoč se na rusko ministrstvo za izredne razmere. Po navedbah agencije so gasilci prerezali vse kable, prek katerih se je ogenj širil z vrha stavbe navzdol, ustvarili pa so tudi umetno oviro za preprečitev širjenja požara. Reševalci so takšno oviro postavili tudi nižje v stavbi, saj se bojijo, da prva ovira ne bo ustavila ognja. Ogenj je sicer uničil tri četrtine televizijskega releja.
Požari po Evropi
27. 08. 2000 00.00
Iz Grčije, Francije, Italije, Španije in s Hrvaške še vedno prihajajo poročila o gozdnih požarih, ki povzročajo ogromno škode. Najhuje je v Grčiji, kamor se je požar razširil iz Albanije, z močnim vetrom pa se ogenj približuje še iz makedonske smeri.
Eksplozija plina v Mariboru
26. 08. 2000 00.00
Na novinarski konferenci Policijske uprave Maribor so popoldne javnost seznanili z ukrepi in vzrokih večjega požara, ki je dopoldne izbruhnil v stanovanjskem bloku na Ljubljanski ulici v Mariboru. Kot je poročal Radio Slovenija, je bilo v požaru ranjenih pet stanovalcev. Eden od njih je dobil hude opekline in ga zdravijo v mariborski splošni bolnišnici, dva pa so zadržali na opazovanju. Požar naj bi izbruhnil zaradi prevelike koncentracije plina v stanovanju v šestem nadstropju. Po zdajšnjih podatkih je požar povzročil za približno 25 milijonov tolarjev škode. Zelo pa je poškodovanih še sedem drugih stanovanj tega bloka.
Razglasili veliko požarno ogroženost
24. 08. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje je danes razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na koprskem, goriškem in postojnskem območju, in sicer v občinah Koper, Izola, Pira, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba.
Strmoglavil airbus s 150 potniki
23. 08. 2000 00.00
Potniško letalo letalske družbe Gulf Air je nocoj strmoglavilo v Perzijskem zalivu. Letalo vrste airbus naj bi kmalu po vzletu z letališča v Manami, glavnem mestu Bahrajna, strmoglavilo v morje. Na krovu naj bi bilo po prvih podatkih 150 potnikov, letalo pa naj bi bilo namenjeno v egiptovsko prestolnico Kairo.
Požar na Hvaru
16. 08. 2000 00.00
V predelu Bogomolja na otoku Hvar se gasilci že več ur borijo z velikim požarom, ki se po neuradnih virih razteza na območju, daljšem od deset kilometrov. Na pomoč so prišle vse gasilske enote z območja južne Hrvaške, letala za gašenje požarov in helikopterji. Vodja gasilske enote Tomislav Vukov je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal, da je položaj na otoku resen.
Lani bistveno manj požarov kot leto poprej
13. 08. 2000 00.00
V letu 1999 je bilo zabeleženih nekaj manj kot tisoč požarov v naravi in nekaj več kot 2500 požarov na objektih in prometnih sredstvih, skupaj 3582, kar pa je bistveno manj od števila požarov leta 1998, ko jih je bilo 5192. Po podatkih, ki so jih pri republiški upravi za zaščito in reševanje zbrali v publikaciji Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji, so največ požarov zabeležili v občinah Ljubljana, Koper, Maribor in Celje, večina pa jih je bila posledica malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti, 420-krat je bil požar povzročen namenoma, 126 požarov je nastalo zaradi naravnih pojavov, 75 pa zaradi otroške igre. V požarih je lani umrlo 16 ljudi, kar je manj kot v zadnjih letih, ko je umrlo blizu 30 ljudi.