poboja
Bolezen prerasla v epidemijo
23. 03. 2001 00.00
Britanska vlada v današnjem poročilu ocenjuje, da bo bolezen slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji prerasla v epidemijo velikega obsega, število žarišč bolezni pa naj bi do junija naraslo na 4000. Doslej so od odkritja prve okužene živali 19. februarja letos v Veliki Britaniji odkrili že 480 žarišč slinavke in parkljevke. Vlada v poročilu še ugotavlja, da bo za preprečitev širjenja bolezni treba sprejeti še strožje ukrepe kot veljajo sedaj. Britanska vlada trenutno ne načrtuje poboja vseh živali, ki kažejo znake obolelosti, razen na najbolj prizadetih območjih194160- v grofiji Cumbria in v okolici mest Dumfries in Galloway na Škotskem.
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Pokol v Alžiriji
28. 01. 2001 00.00
V pokolu domnevnih islamskih skrajnežev v Alžiriji je bilo ubitih 25 ljudi, med njimi 16 otrok, so sporočili neimenovani varnostni viri. Do poboja je prišlo v mestu Ouled Fares, 210 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Alžir. Gre za najbolj krvavi pokol islamskih skrajnežev letos.
Manolić o pobojih Srbov na Hrvaškem
02. 12. 2000 00.00
Nekdanji vodja hrvaške tajne službe Josip Manolić je kot priča v sodnem procesu proti petim nekdanjim hrvaškim vojakom in oficirjem povedal, da so bili umori več kot 50 hrvaških Srbov v Gospiću organizirani. 16. oktobra 1991 naj bi bilo v tem mestu srečanje, na katerem naj bi se udeleženci dogovorili o "likvidaciji" Srbov, je včeraj v Zagrebu izjavil Manolić, ki je bil kratek čas predsednik hrvaške vlade, pozneje pa tudi vodja urada za državno varnost. Manolić ni povedal imen udeležencev omenjenega sestanka, dejal je le, da so še živi.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Obletnica poboja v Srebrenici
11. 07. 2000 13.50
250 preživelih pokola v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica je danes iz Sarajeva z avtobusi odpotovalo proti kraju Potočari, kjer bo potekala spominska slovesnost ob peti obletnici krvavega dogodka. Preživeli iz Sarajeva se bodo v Kladanju, 75 kilometrov severovzhodno od Sarajeva, pridružili konvoju vozil, namenjenem v Potočare.
Razpustitev hrvaške obveščevalne službe
25. 05. 2000 11.55
Hrvaški predsednik Stipe Mesić, premier Ivica Račan in predsednica parlamentarnega odbora za državno varnost Đurđa Adlešić so se na včerajšnjem sestanku dogovorili o začasni razpustitvi hrvaške obveščevalne službe HIS, da bi jo lahko reorganizirali, se je izvedelo iz vladnih virov.
Izpustili bosanskega Srba Erdemovića
22. 05. 2000 16.51
Haaško sodišče je izpustilo bosanskega Srba Dražena Erdemovića, potem ko je ta na Norveškem odslužil del petletne zaporne kazni zaradi zločinov, storjenih v Srebrenici, so danes sporočili predstavniki Mednarodnega sodišča v Haagu za nekdanjo Jugoslavijo.
Podelili Pulitzerjeve nagrade
11. 04. 2000 08.04
Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za prozno delo je prejel Jhumpa Lahiri za knjigo Interpreter of Maladies, nagrado za dramatiko pa Donald Margulies za delo Dinner With Friends. Pulitzerjevo nagrado za biografijo je prejel Stacy Schiff za knjigo Vera, nagrada za poezijo pa je pripadla C.K. Williamsu za delo Repair. Nagrado za neliterarno delo pa je dobil John W. Dover za delo Embracing Defeat: Japan in the Wake of World War II.
Odkritje novih trupel
29. 03. 2000 16.28
Ugandska policija je na posestvu voditelja verske sekte Gibanje za obnovo desetih božjih zapovedi danes odkrila še 53 trupel. Vodja sekte Domenic Kataribabo je osumljen poboja več sto pripadnikov.
Obsodili nekdanjega Tadićevega odvetnika
31. 01. 2000 17.31
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes zaradi zavajanja sodišča obsodilo nekdanjega odvetnika Duška Tadića, in sicer na 15.000 guldnov kazni. Po mnenju sodnika je Milan Vujin kot Tadićev odvetnik v procesu navedel podatke, za katere je vedel, da so lažni.
V spomin na žrtve vojn in na po vojni pobite
01. 11. 1999 20.46
Spomin na armado po vojni ubitih in njihov pokop je civilizacijsko načelo. To je slovenski kulturi še ostalo, ko je ideologija nasilja iz narodove duše in knjižnega jezika pregnala pojem in besedo plemenitosti, je v imenu pobudnika gibanja Združeni ob lipi sprave Stanislava Klepa na žalni slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah povedal Boštjan Turk. V spomin na žrtve povojnega poboja, padle v obeh vojnah in na borce v osamosvojitveni vojni je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
V Gvatemali zaradi poboja obsodili 25 vojakov
15. 08. 1999 16.56
Zaradi poboja prebivalcev neke vasi med državljansko vojno v Gvatemali je sodišče v Cobanu ta konec tedna obsodilo 25 vojakov na štiri do pet leta zapora. To je bilo prvič, da so se morali vojaki v Gvatemali zagovarjati zaradi nasilja nad civilnim prebivalstvom. Do poboja je prišlo 5. oktobra 1995, ko je vojaška patrulja vdrla v vas Xaman, kakih 300 kilometrov severno od glavnega mesta.
Pogreb pobitih Srbov
28. 07. 1999 20.30
V vasi Gračko na Kosovu so končno pokopali 14 tamkajšnjih Srbov, ki so bili pobiti prejšnji petek. Strogo varovanega pogreba se je udeležilo približno 400 ljudi, med njimi tudi predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner. Žalno slovesnost je vodil patriarh Pavle, ki je prebivalce obenem pozval, naj ne zapuščajo pokrajine. Enote Kforja so že zadržale deset ljudi, osumljenih poboja.
Mesec dni po tragediji v Littletonu
21. 05. 1999 00.14
Ameriški predsednik Clinton se je danes mudil v ameriški zvezni državi Colorado, kjer je obiskal gimnazijo v Littletonu, prizorišču nedavnega poboja srednješolcev, ki sta ga zagrešila dva dijaka te šole.
Milice pobile kmečke delavce v Indiji
22. 04. 1999 14.05
Oborožene milice zemljiških posestnikov v Indiji so pobile dvanajst ljudi. Sto oboroženih članov milice Ranvir Sena je v noči na sredo napadlo dve vasi v bližini Gaye v vzhodnoindijski zvezni državi Bihar in streljalo na neoborožene žrtve, je poročala indijska televizija Star News.
NATO ljudi opozarja na zločine srbskih sil
19. 04. 1999 14.59
Letala zveze NATO so v zadnjih dneh nad območjem Beograda trosila letake, s katerimi zavezništvo poziva prebivalce, naj ne dovolijo, da bi bili zaradi svojega zmotnega patriotizma vpleteni v zločine predsednika Slobodana Miloševića.
Beograd noče izročiti vojnih zločincev; ZDA za nove sankcije
09. 02. 1999 17.11
Jugoslavija ne namerava izročiti treh bivših vojaških oficirjev, ki jih zahteva vojaško sodišče Združenih narodov, so danes sporočili iz vlade v Beogradu. Mile Mrkšić, Veselin Sljivančanin in Miroslav Radić so obtoženi vojnih zločinov in poboja 260 civilistov v bližini Vukovarja leta 1991. Po besedah predstavnika jugoslovanske vlade jih sodišču v Haagu ne morejo izročiti zaradi nekaterih legalnih in ustavnih določil.
Doslej opravili obdukcijo na 17 truplih z Račka
25. 01. 1999 11.37
Doslej so finski in jugoslovanski strokovnjaki za sodno medicino opravili obdukcijo na 17 truplih Albancev, ubitih v Račku, je danes v Prištini izjavil tiskovni predstavnik finske ekipe.
Nove žrtve v obračunih med različnima strujama
24. 01. 1999 09.23
V nekem mestu v bližini Richmonda v Južnoafriški republiki je bilo ponoči v streljanju ubitih 11 ljudi, sedem pa je bilo ranjenih, je davi sporočila policija. Pokol naj bi izvedli oboroženih neznanci, ki so streljali na simpatizerje Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), je še dodal isti vir.
Protest zaradi nespoštovanja Pinochetove diplomatske imunitete
18. 10. 1998 12.58
Čile so včeraj sporočile, da so vložile uradni protest proti Veliki Britaniji zaradi aretacije nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta v Londonu. Kot razlog za protest so v Santiagu navedli nespoštovanje Pinochetove diplomatske imunitete. Pinochet je bil namreč leta 1990 razglašen za dosmrtnega senatorja, s čimer je po čileanski zakonodaji dobil diplomatsko imuniteto. Približno 500 privržencev Pinocheta se je sinoči po lokalnem času zbralo pred britanskim in španskim veleposlaništvom v Santiagu, kjer so iz protesta proti Pinochetovi aretaciji izzvali nemire in se spopadli s policisti. Čilenska komunistična stranka pa je za danes napovedala veliko zborovanje v Santiagu v podporo nekdanjemu voditelju. Ameriška vlada se je na Pinochetovo aretacijo odzvala previdno. Kot je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, se bo vlada najprej seznanila z nadaljnjimi podrobnostmi aretacije, šele nato bo zavzela uradno stališče. 82-letni Pinochet, osumljen poboja več španskih državljanov, je bil aretiran v petek zvečer v Londonu, potem ko so britanske oblasti dobile od Španije nalog za izročitev.
Obtoženi haaškega sodišča Dokmanović naredil samomor
29. 06. 1998 11.18
Domnevni srbski vojni zločinec Slavko Dokmanović je v zaporu mednarodnega haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji naredil samomor. Kot je danes povedal predstavnik sodišča, se je Dokmanović obesil v svoji celici. To naj bi se zgodilo sinoči med 23.30 in polnočjo.
Za boljše pravice Indijancev v Chiapasu
04. 01. 1998 09.49
Zaradi poboja 45 Indijancev na severu Mehike je bil s položaja odstavljen notranji minister Emilio Chuayffet Chemor. Predsednik Ernesto Zedillo je v soboto za njegovega naslednika imenoval dosedanjega ministra za kmetijstvo Francisca Labastido Ochoo. Novi notranji minister naj bi po Zedillovih besedah izdelal novo strategijo za rešitev vprašanja Chiapasa. Kot je izjavil Ochoa, se bo zavzel za izboljšanje pravic Indijancev v Chiapasu in uresničevanje sporazumov z zapatističnimi gverilci.
Kučan zavrača t.i. lustracijske dokumente in predlaga sprejetje deklaracije z obsodbo povojnih množičnih pobojev
27. 11. 1997 12.02
Predsednik republike Milan Kučan je na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje pojasnil svoje odklonilno stališče, ki ga je včeraj poslal državnemu zboru, o t.i. lustracijskih dokumentih in opozoril na svoj predlog, po katerem naj državni zbor v imenu Slovenije kot države naslednice sprejme deklaracijo o odnosu države Slovenije do pretekle medvojne in povojne zgodovine na slovenskih tleh ter izrazi obsodbo izvensodnega množičnega poboja po koncu druge svetovne vojne in svoje obžalovanje, da se je to zgodilo.