pod vodo
Že prek 500 žrtev potresa
15. 01. 2001 00.00
Salvadorski predsednik Francisco Flores je danes skušal pomiriti prestrašene prebivalce te države, da sobotni potres, ki je po zadnjih podatkih terjal prek 500 življenj, ne bo sprožil delovanja vulkanov oziroma drugih katastrof. Na območju so zabeležili že prek 500 popotresnih sunkov.
Slabo vreme terja številne žrtve
08. 01. 2001 00.00
Vreme v zadnjih dneh povzroča številne nevšečnosti po vsem svetu. Mraz na severu Indije je doslej zahteval že 136 življenj, v sosednjem Bangladešu pa je umrlo 31 ljudi.
Plaz pri Ajdovščini ne miruje
26. 11. 2000 00.00
Zemeljski plaz nad Lokavcem pri Ajdovščini še vedno ne miruje. Blato, zemlja in polomljena drevesa vasi zaenkrat še ne grozijo, vaščani pa se bojijo, da jih bo zalila voda. Danes je na vsem pobočju, kjer so rasla drevesa, le blato in voda. Zemlja pa še vedno ne miruje. Vsak dan se plaz spusti dva metra bližje vasi Lokavec.
Poplave na jugovzhodu Azije
26. 11. 2000 00.00
Močno deževje že nekaj dni pesti celotno območje jugovzhodne Azije. Poplave in zemeljski plazovi, ki so prizadeli indonezijski otok Sumatro, so doslej terjali najmanj 86 življenj, več kot 80 ljudi pa je pogrešanih, so danes sporočili reševalci. Plazovi blata so na treh krajih pokopali okoli 100 hiš. Obilno deževje je najbolj prizadelo zahod in sever otoka. Poplavljenih je več tisoč hektarov riževih polj, zaprte so številne prometne povezave, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Pri odpravljanju posledic ujme, ki traja že od minulega ponedeljka, sodeluje tudi vojska.
Poplave v Italiji in Avstraliji
21. 11. 2000 00.00
Sedemtedensko deževje je v Italiji terjalo že več kot 30 življenj in povzročilo milijonsko škodo. V Toskani so izpod zemeljskega plazu izkopali trupla petčlanske družine.
Schwarzi skoraj utonil na snemanju
14. 11. 2000 00.00
Filmski akcijski junak Arnold Schwarzenegger bi se bil na snemanju svojega najnovejšega filma Sixth Day (Šesti dan) kmalu utopil. Po poročanju kanadskega časnika Calgary Star se je moral zvezdnik pri snemanju napetega zasledovalnega prizora pognati v vodo in se potopiti, pri tem pa je očitno izgubil orientacijo.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
Poslabšanje vremena v Španiji
24. 10. 2000 00.00
Na severovzhodu Španije že več dni močno dežuje. Zaradi naraslih voda je življenje izgubilo osem oseb, več ljudi pogrešajo. Vremenoslovci opozarjajo, da se bo vreme v naslednjih dneh še poslabšalo.
Poplave v Vietnamu
24. 09. 2000 00.00
V hudih poplavah v delti reke Mekong na jugu Vietnama, se je število žrtev že povzpelo na 73.
Hude poplave v Indiji
25. 08. 2000 00.00
Z juga Indije poročajo o najhujših poplavah v zadnjih 40 letih. Življenje je izgubilo okrog
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Nov svetovni rekord v potapljanju na dah
20. 08. 2000 00.00
Heimo Hanke iz nemškega Heidelberga je v švicarskem jezeru Nünburger See postavil nov svetovni rekord v potapljanju na dah. Obtežen s 25-kilogramsko utežjo se je 38-letni športnik včeraj na dah potopil do globine 112 metrov, pod vodo pa je ostal štiri minute in 22 sekund.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Poseben vagon za olimpijsko baklo
12. 07. 2000 12.51
Videli smo že, kako je ugasnila olimpijska bakla, kakšno moč ima olimpijski ogenj, ki je preživel pot pod vodo ali s kakšnim začudenjem so gorečo baklo opazovali avstralski domorodci, zdaj pa je ta opravila še pot z vlakom. Za trideseturno popotovanje s transcelinskim vlakom so ji pripravili poseben vagon, vsake toliko pa so jo pozdravili tudi tamkajšni prebivalci. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju predvidevajo, da bo baklo do začetka iger (15. septembra) nosilo približno 11.000 moških in žensk, ki bodo po Avstraliji pretekli 27.000 kilometrov.
Tropsko neurje povzročilo poplave
05. 07. 2000 14.16
Vsaj 11 ljudi je umrlo za posledicami tropskega neurja, ki je divjalo po Luzonu, najbolj naseljenem otoku Filipinov. Deli glavnega mesta Manile so pod vodo, prav tako tudi 47 mest severno od Manile. Nad 80.000 ljudi je evakuiranih. Med neurjem so trije potresi magnitud med 4 in 5,2 po Richterjevi lestvici zatresli otočje Batanes pri Luzonu, vendar niso zahtevali žrtev. Deželi se je nevarno približal še močnejši tajfun z vetrovi hitrosti 200 km/h, imenovan Kirogi, vendar se pomika proti severu in bo verjetno zadel ob južne otoke Japonske.
Podmornica pošiljala elektronsko pošto
17. 06. 2000 11.59
Ameriško podjetje je iznašlo način, kako pošiljati elektronsko pošto pod morjem tudi na daljše razdalje kot doslej. Ameriška mornarica je prejšnji mesec uporabila tehnologijo, ki jo je razvilo ameriško podjetje Benthos, in elektronsko pošto pošiljala iz podmornice blizu kalifornijske obale v mornariško bazo v San Diegu in do drugih podvodnih modemov.
Lazio prvič italijanski prvak
14. 05. 2000 21.06
Italijansko nogometno prvenstvo se je zaključilo s pravim kaosom. Odločilni tekmi zadnjega kroga za naslov prvaka med Juventusom in FC Perugio ter zasledovalcem Laziom iz Rima ter Reggiano Calciom sta bili danes prekinjeni. V Perugi je sodnik tekmo ob polčasu zaradi neurja prekinil za eno uro, saj je bilo igrišče delno pod vodo in neprimerno za igro. V Rimu pa so navijači deset minut pred tekmo vdrli na igrišče in z igralcev strgali drese. Vse se je na koncu srečno izteklo za Lazio, ki je s 3:0 ugnal Reggiano, Juventus pa je po prekinitvi izgubil z 0:1. Odločilni gol je dosegel Calori (50.) in odločil prvenstvo v korist Lazia.
Olimpijski ogenj okoli sveta
10. 05. 2000 15.35
V grški Olimpiji so prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel med olimpijskimi igrami (OI) letos v avstralskem Sydneyu (od 15. septembra do 1. oktobra). Tradicionalna slovesnost je potekala med ruševinami stavb mesta, kjer so potekale antične OI.
Pod vodo preživel 40 minut
01. 05. 2000 08.57
Dveletni deček je zahvaljujoč podhladitvi telesa pod vodo preživel kar 40 minut, je sporočila policija iz jugozahodne francoske vasi Saintes. Mali Dimitri je v reko Charente padel, ko se je igral pri vodi, nato pa se je zagozdil pod tam zasidrano ladjo. Potapljači so Dimitirija rešili z umetnim dihanjem in srčno masažo, za zdaj pa še ni znano, ali bo otrok nesrečo preživel brez nadaljnjih posledic. Dimitri je 40 minut pod vodo preživel zaradi podhladitve telesa, pri kateri se tako pri ljudeh kot pri živalih občutno zmanjša poraba kisika.
Vzhodno Evropo ogrožajo poplave
14. 04. 2000 13.52
Ene najhujših poplav, ki so prizadele Madžarsko, so se v noči na petek razširile navzdol po reki Tisi, v enem tednu pa naj bi dosegle četrto največje madžarsko mesto Szolnok, je poročal madžarski radio.
Hudi spopadi v Čečeniji
22. 02. 2000 20.24
V Čečeniji so v soteski reke Argun med uporniki in rusko vojsko izbruhnili najhujši boji v zadnjih dneh. Siloviti spopadi potekajo predvsem za vas Šatoh, kjer naj bi bilo okrog 5000 upornikov. Čečeni pa se bodo jutri spomnili pol stoletja stare ruske deportacije v Kazahstan. Takrat je umrla skoraj polovica čečenskega prebivalstva. Jutri se bodo Čečeni spominjali 56 obletnice množične deportacije v Kazahstan, ki jo je takrat ukazal Stalin. Na ta dan čečenski uporniki obljubljajo številne napade na ruske enote. Zato je ruska vojska v Groznem ukazala najvišjo stopnjo pripravljenosti. Kako zelo se Rusi bojijo gverilskega vojskovanja v zaledju, kaže tudi to, da moškim in dečkom, starejšim od 10 let, ne dovolijo vrnitve na ostanke domov v Groznem.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Na vzhodu Rusije brez ogrevanja
08. 01. 2000 12.23
Približno 8000 ljudi na skrajnem vzhodu Rusije je danes že drugi dan brez ogrevanja, medtem ko se na tem območju temperature gibljejo okoli 26 stopinj Celzija pod ničlo, so poročale ruske tiskovne agencije. Okoli 6800 prebivalcev kraja Ugolnye Kopi je včeraj brez gretja ostalo zaradi okvare na črpalki, ki oskrbuje z vodo glavni grelec v omenjenem kraju. Zaradi istega razloga je brez ogrevanja ostalo tudi 2100 ljudi v kraju Mys Schmidta, vendar pa so polovici vasi še isti dan ponovno zagotovili ogrevanje.
Bakterije podobne antarktičnim tudi na Evropi?
15. 12. 1999 08.15
Zadnja številka znanstvenega časnika Science je objavila članek o odkritju preprostih bakterij na Antarktiki, kar naj bi potrjevalo, da tudi na Jupitrovi luni Evropa lahko obstaja življenje.
Že 374 žrtev potresa v Tučiji
14. 11. 1999 11.09
Turški minister za zdravstvo Osman Durmus je sporočil, da so reševalci v turški pokrajini Bolu, ki jo je včeraj prizadel potres z močjo 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici, izpod ruševin izkopali že 374 trupel, po trditvah ministrstva za zdravstvo pa je ranjenih 2657 ljudi.
Močan ciklon pustošil po Indiji
19. 10. 1999 08.14
Serviserji in prostovoljni delavci v vzhodni Indijiso se celo noč trudili, da bi ponovno vzpostavili električno in komunikacijsko povezavo, ki jo je včeraj zvečer pretrgal močan ciklon, ki je po zadnjih podatkih zahteval že 21 življenj. Po besedah državnega sekretarja Orisse Mišra, bo verjetno končno število smrtnih žrtev še višje.