podjetja
Italijansko-rusko sodelovanje pri proizvodnji avtomobilov
24. 12. 1997 08.58
Italijanski proizvajalec vozil Fiat s sedežem v Torinu in ruski proizvajalec avtomobilov Gaz iz Nižnega Novgoroda sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje. Sporazum o nameri, ki so ga predstavniki podjetij podpisali v Nižnem Novgorodu, predvideva, da bodo v Rusiji proizvedli 150.000 Fiatovih modelov na leto, o podrobnostih ustanovitve mešanega podjetja pa se morajo še dogovoriti. Z naložbo v višini 850 milijonov ameriških dolarjev bi bila to ena največjih posameznih tujih naložb v rusko gospodarstvo od začetka reform.
Coca-Cola prevzela Pernodovo Orangino
24. 12. 1997 08.55
Ameriški proizvajalec brezalkoholnih pijač Coca-Cola je za pet milijard francoskih frankov (1,5 milijarde nemških mark) kupil francoskega proizvajalca limonade Orangina, ki je v lasti francoskega podjetja Pernod-Ricard. S prevzemom francoskega podjetja je Coca-Cola dobila štiri obrate za proizvodnjo koncentratov ter polnilnico, hkrati pa je v njeno last prešla vodilna znamko limonad na francoskem trgu. Iz Pernod-Ricarda so sporočili, da si od prodaje Orangine nadejajo porast prodaje vina in žganih pijač Pernoda na mednarodnih trgih.
Leto1998 za Kovinotehno v znamenju strateških povezav
22. 12. 1997 16.34
Med najpomembnejšimi načrti celjskega trgovskega podjetja Kovinotehna v letu 1998 so povečanje prometa, izgradnja novih prodajnih centrov in franšiznih enot v tujini, zniževanje stroškov, izboljšanje finančne solidnosti ter izplačilo dividend. Kot so člani uprave Kovinotehne povedali na današnji novinarski konferenci v Celju, naj bi v prihodnjem letu dosegli desetodstotno realno rast prodaje, načrtujejo pa tudi izgradnjo treh trgovskih centrov v Rusiji in Ukrajini ter odprtje franšiznih enot v Hrvaški in Bosni.
Digitel se pripravlja na sodelovanje na razpisu
22. 12. 1997 16.05
Družba Digitel se intenzivno pripravlja na sodelovanje na javnem razpisu za dodelitev dveh koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM. Kot so danes povedali predstavniki Digitela, so že odkupili dokumentacijo, na razpis (rok za oddajo ponudb se izteče 20. februarja prihodnje leto) pa nameravajo oddati kakovostno ponudbo.
Podpisali pogodbo o izdelavi eurofighterja
22. 12. 1997 14.16
Obrambni ministri Nemčije, Velike Britanije, Italije in Španije so v Bonnu danes podpisali dolgo pričakovano pogodbo o izdelavi evropskega reaktivnega lovca eurofighter 2000. V skladu s pogodbo v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev nameravajo štiri države izdelati 620 bojnih letal.
Severna liga demonstrirala proti Prodijev davčni politiki
22. 12. 1997 09.15
Italijanska Severna liga je včeraj v Milanu skupaj s predstavniki pridelovalcev mleka - ti že mesec dni protestirajo zaradi povračila kvot Evropski uniji - organizirala demonstracijo proti davčni politiki premiera Romana Prodija.
Nike ob četrtletju z manjšim dobičkom
20. 12. 1997 09.29
Ameriški proizvajalec športne opreme Nike je v drugem četrtletju poslovnega leta 1997/98 ob porastu prodaje zabeležil manjši dobiček kot v enakem obdobju lani. Nike je med septembrom in novembrom ustvaril 141,05 milijona ameriških dolarjev čistega dobička, kar je za 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, so v Beavertonu v ameriški zvezni državi Oregon sporočili iz podjetja. Hkrati se je obseg prodaje povečal za sedem odstotkov na 2,26 milijarde dolarjev.
Novice s sejma Internet World 97
19. 12. 1997 11.29
<b>Microsoft in Commerce One sklenila partnerstvo </b>
Moulinex spet posluje z dobičkom
19. 12. 1997 08.43
Francoski proizvajalec gospodinjskih aparatov Moulinex je v prvi polovici poslovnega leta 1997/98 ustvaril čisti dobiček v višini 21 milijonov frankov. Kot je sporočilo vodstvo podjetja, je v enakem obdobju lani Moulinex imel skoraj 74 milijonov frankov izgube. Promet francoske družbe je v prvem polletju znašal 3,459 milijarde frankov, kar je za približno sto milijonov frankov več kot v lanskem prvem polletju.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Lastninjenje doslej končalo 1170 podjetij
17. 12. 1997 15.25
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes, 17. decembra, odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1170 podjetij pa je tudi že dobilo drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa.
Lek na Kitajskem tudi s svojim podjetjem
15. 12. 1997 17.52
V minulem tednu se je v Sloveniji mudila delegacija kitajskega ministrstva za zdravstvo, ki jo je vodil podminister za zdravstvo Cao Ronggui. V petek, 12. decembra, je obiskala tudi delniško družbo Lek, kjer je visoke goste sprejel predsednik uprave Leka Andro Ocvirk s svojimi najožjimi sodelavci. Osnovni namen obiska je bil podrobnejša seznanitev s to slovensko farmacevtsko družbo, njenimi aktivnostmi doma in po svetu ter pogovori o sodelovanju med Lekom in kitajskimi podjetji ter državnimi institucijami.
Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".
Privatizacija v Braziliji: v dveh letih 54 milijard dolarjev?
13. 12. 1997 10.42
Brazilija namerava v prihodnjih dveh letih s privatizacijo državnih podjetij zaslužiti najmanj 54 milijard dolarjev, je sporočil minister za načrtovanje Antonio Kandir. Po njegovih besedah je to skrajni minumum, ki bi ga Brazilija morala doseči tudi v primeru, če se bo finančna kriza, ki so jo izzvala nihanja na azijskih borzah, nadaljevala.
SRD pričakuje skorajšnje imenovanje nove uprave Litostroja
12. 12. 1997 15.08
Slovenska razvojna družba (SRD), ki je lastnica 35 odstotkov Litostroja, s posebno pozornostjo spremlja dogajanje po odstopu uprave. Pričakuje, da bo nadzorni svet v najkrajšem času opravil pogovore z možnimi kandidati za novo upravo.
Odprtje sejma Veseli december
12. 12. 1997 09.14
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo vrata obiskovalcem odprl novoletni sejem Veseli december. Potekal bo na približno 10.000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Na sejmu se bo predstavilo 271 razstavljalcev iz petih držav, poleg slovenskih podjetij še podjetja iz Avstrije, Egipta, Indije in Madžarske. Sejem bo odprt do 28. decembra, vsak dan med 10. in 20. uro.
Krko obiskala delegacija kitajskega ministrstva za zdravstvo
11. 12. 1997 14.48
Novomeško podjetje Krka je danes obiskala delegacija kitajskega ministrstva za zdravstvo pod vodstvom namestnika ministra za zdravstvo Caa Ronnguia. S predstavniki Krke so se pogovarjali o razširitvi dosedanjega sodelovanja, predvsem na področju medsebojnega prenosa tehnologij, morebitnih skupnih vlaganj ter prodaje Krkinih generičnih zdravil, so sporočili iz Krke.
Veseli december se začenja
11. 12. 1997 09.05
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo jutri, v petek, svoja vrata obiskovalcem odprl novoletni sejem Veseli december. Potekal bo na približno 10.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, od katerih jih bo polovica namenjena prodaji, polovica pa igri in zabavi. Na sejmu se bo predstavilo 271 razstavljalcev iz petih držav, poleg slovenskih podjetij še podjetja iz Avstrije, Egipta, Indije in Madžarske. Sejem bo odprt do 28. decembra, vsak dan med 10. in 20. uro.
Heinz povečal dobiček
11. 12. 1997 08.16
Ameriški prehrambeni koncern Heinz je v drugem četrtletju poslovnega leta 1997/98 rahlo povečal dobiček. Kot je sporočilo vodstvo podjetja, je četrtletni zaslužek znašal 2,26 milijarde dolarjev. Pri Heinzu so prepričani, da bodo poslovno leto sklenili z "izvrstnimi rezultati". Heinz med drugim izdeluje kečap, hrano za otroke, zmrznjeno hrano in dietetične izdelke.
Privatizacija z dražbami
11. 12. 1997 08.14
Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.
Odobrenih 1422 programov lastninskega preoblikovanja
10. 12. 1997 12.59
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes, 10. decembra, odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1163 podjetij pa je tudi že dobilo drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa, so sporočili iz omenjene agencije.
Pričeske naslednjega leta
10. 12. 1997 08.45
Eva bo prihodnje leto nosila kodre, Adam bo pustil ponovno rasti lase. Podjetje Goldwell, ki je posebej specializirano za modne pričeske, je v Darmstadtu predstavilo trende za leto 1998. V prihodnjem letu bodo ženske pričeske zaznamovane z ekstremnimi trajnami ali mehkimi kodri, ob tem pa frizerji predlagajo še barve v vseh mavričnih odtenkih. Tudi modni Adam se naj ne bi branil barv. Zanj modni strokovnjaki predlagajo daljše lase. Najpomembnejši trend pa je individualna pričeska, ki je narejena za vsako stranko posebej glede na njen značaj. "Vse je mogoče," je povedal frizerski mojster Walter Stoll iz podjetja Goldwell, glamour a la Hollywood, nemarno padajoči lasje, kratke pričeske ali nova ženskost gredo lahko lepo skupaj. Če greste na zabavo, pa si lahko privoščite dražjo oblikovano pričesko z raznimi vdelanimi dodatki, ki vam jih naredi frizer. "Kdor si upa, seže po ekstremnih barvah," je povedala avstrijska frizerka Gudrun Leitner-Fuchs, ki ima lase pobarvane na roza. Veliko modre, zelene ali oranžne do rdeče ali bele in harmonično zlatih ter bakrenih tonov. Tudi moški kažejo nagnjenje do pisanosti. Pri mlajših naj bi glavo krasili tu in tam zlati toni, starejši pa imajo raje osvežitev naravnih las s kakim barvnim odtenkom.
Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest
06. 12. 1997 11.23
Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.
Poziv vladi k pogovorom o usodi Litostroja
03. 12. 1997 16.39
Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) in avtorji idejnega projekta za domačo rešitev Litostroja so javno pozvali vlado k takošnjim pogovorom o usodi Litostroja. Menili so, da se mora vlada dosledno opredeliti za eno od različic reševanja tega podjetja in prevzeti odgovornost za posledice, ki iz tega izhajajo. Predstavniki sindikata SKEI v Litostroju so tudi ostro zavrnili možnost uvedbe stečaja in med drugim napovedali, da se bodo za ohranitev družbe borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja.
Odobrenih 1422 programov lastninskega preoblikovanja
03. 12. 1997 14.28
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je do današnjega dne odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja, od česar je drugo soglasje prejelo 1154 podjetij. V zadnjem tednu dni agencija ni podelila prvih soglasij, druga soglasja pa so prejela naslednja podjetja: Veta Ljubljana, Podjetje za rudarska dela Ljubljana, Region Brežice, Gostinsko podjetje Vič Ljubljana in Turboinštitut.
Rekordna prodaja zbirke Microsoft Office 97
03. 12. 1997 09.21
Kot je sporočil Microsoft, je zbirka Microsoft Office 97 najhitreje prodajana poslovna aplikacija v zgodovini računalnikov PC. V manj kot enem letu so prodali več kot 20 milijonov licenc Office 97, kar je približno 60.000 na dan. Ta prodaja presega povpraševanje po katerikoli aplikaciji za poslovno storilnost, prodaja licenc pa je tudi dvakrat večja kot pri katerikoli prejšnji različici Office.
Vzhodnonemško gradbeništvo pričakuje zaprtje 40.000 delovnih mest
02. 12. 1997 08.41
Gradbena podjetja v vzhodni Nemčiji bodo v naslednjem letu izgubila 40.000 delovnih mest. Drastično zmanjšanje števila delovnih mest je posledica predvsem v prvi polovici 90. let vzpostavljenih proizvodnih zmogljivosti, ki jih bo potrebno zaradi upada povpraševanja zmanjšati. Število zaposlenih v nemški gradbeni industriji se je med letoma 1992 in 1995 povečalo s 324.000 na 443.000. Leta 1998 je pričakovati realno zmanjšanje naložb v gradbeništvu za tri odstotke. Med vzroki za napet položaj v gradbeništvu pa navajajol tudi pritisk podjetij iz tujine. Za leto 1998 je tako napovedal, da bo na nemških gradbiščih zaposlenih približno 160.000 delavcev tujih gradbenih podjetij.
Kodak bo odpustil 10.000 delavcev
01. 12. 1997 09.29
Največja fotografska tvrdka na svetu Eastman Kodak Co. je napovedala, da bo morala zaradi nujnega zmanjšanja stroškov za milijardo dolarjev ukiniti 10.000 delovnih mest oziroma odpustiti desetino zaposlenih. To je zadnji v vrsti ukrepov, s katerimi se Kodak od leta 1983 postavlja po robu vse hujšemu japonskemu konkurentu Fuji Photo Film Co. Kodak si obeta z zmanjšanjem števila zaposlenih in preoblikovanjem v naslednjih dveh letih prihraniti milijardo dolarjev. Vendar pa direktorji opozarjajo, da bo odpuščanje desetine izmed 94.000 zaposlenih prihranilo le polovico denarja. Kodak bo prihodnje leto vložil tudi od sto do 150 milijonov dolarjev manj denarja v raziskave, za katere je lani porabil kako milijardo dolarjev. Hkrati bo skrčil število prodajalcev, za proizvodnjo svojih izdelkov najemal tudi druga podjetja in skušal zagotoviti več skupnih vlaganj ter partnerstev. Spričo ocen o 25-odstotnem padcu dobička v letošnjem letu in prodoru Fujija na ameriški trg je Kodak septembra že ukinil 200 srednjih in višjih vodstvenih položajev.
VW bo povečal število modelov z 38 na 50
29. 11. 1997 11.18
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen načrtuje do leta 2002 za približno 43 milijard nemških mark naložb po vsem svetu, kar je več kot kdajkoli prej v zgodovini podjetja. S tem naj bi razširili predvsem proizvodno paleto, so sporočili iz VW. Tako nameravajo v naslednjih dveh letih povečati število modelov avtomobilov s sedanjih 38 na preko 50. Predvideni obseg naložb za prihodnjih pet let je za več kot deset milijard mark višji, kot pa so načrtovali še pred letom dni. Naložbe bodo okrepile predvsem Volkswagnova proizvodna mesta v Nemčiji. V tovarni v Wolfsburgu nameravajo začeti s proizvodnjo najmanjšega Volkswagnovega modela lupo.
V Carigradu začeli z gradnjo olimpijskega stadiona
28. 11. 1997 18.20
Turški Carigrad bo po dveh neuspešnih kandidaturah za organizacijo olimpijskih iger poskusil še tretjič. Kandidatura za igre leta 2008 bo po mnenju športnih delavcev bolje pripravljena, v ta namen pa so že začeli z gradnjo novega stadiona, ki bo sprejel 80.000 gledalcev. Stadion, ki bo stal v predmestju Carigrada naj bi bil končan do leta 2000. Za gradnjo poleg domačega gradbenega podjetja Tekfen skrbi tudi več francoskih podjetij. Novi stadion bo stal približno 90 milijonov ameriških dolarjev.