podpisal
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Motorola dobila koncesijo v Maroku
09. 02. 2001 00.00
Motorolin oddelek Global Telecom Solutions Sector (GTSS), eden vodilnih dobaviteljev opreme za brezžična digitalna omrežja, je podpisal pogodbo z maroškim operaterjem Maroc Telecom.
Alonso v moštvu Minardija
08. 02. 2001 00.00
Devetnajstletni Španec Fernando Alonso bo 4. marca debitiral v moštvu Minardija na uvodni tekmi formule ena za novo svetovno prvenstvo na dirki za VN Avstralije. Iz italijanskega moštva so sporočili, da je Alonso, ki je bil doslej testni voznik, podpisal enoletno pogodbo. Španec vela za enega največjih talentov v avtomoto športu. Lani je osvojil končno četrto mesto v formuli 3.000.
Za vstop v ZDA ne potrebujemo vizumov
07. 02. 2001 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je bilo uradno obveščeno, da je bila Slovenija s sprejemom posebnega zakona uvrščena v program, ki slovenskim državljanom omogoča vstop v ZDA brez vizuma. Sedanji program brezviznega režima je bil do sprejema tega zakona v poskusni fazi. Tako slovenski državljani, ki potujejo v ZDA kot turisti, poslovno ali v tranzitu, ne potrebujejo vizuma za vstop v ZDA, če tam ne ostanejo več kot 90 dni in izpolnjujejo določene pogoje.
Petković odhaja
04. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska nogometna zveza je v soboto potrdila odstop reprezentančnega selektorja Ilije Petkovića. Slednji je selektorsko mesto prevzel lani po evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem, ko je podpisal dveletno pogodbo. Petković pa se je predčasno odločil za prekinitev pogodbe, saj je dobil dobičkonosno vabilo kluba s Kitajske, katerega ime noče izdati.
Poslali vabila za ZOI 2002
03. 02. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite (MOK) je nacionalnim olimpijskim komitejem konec tedna poslal tudi uradna vabila za udeležbo na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v ameriškem Salt Lake Cityju. Na uradni slovesnosti v olimpijskem muzeju v Lausanni je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch osebno podpisal vabila za Avstralijo, Japonsko, Norveško, Švico, Južnoafriško republiko in ZDA. "MOK vabi športnike z vsega sveta, da se prihodnje leto zberejo na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. Vsem želim obilo sreče," je na slovesnosti dejal španski predsednik MOK.
Craven dela dokumentarec o Clintonu
03. 02. 2001 00.00
Režiser grozljivk Wes Craven, ki se je podpisal pod filmske klasike, kot sta Krik in Umor v Ulici brestov, pripravlja dokumentarec o nekdanjem ameriškem predsedniku Billu Clintonu, ki zadnje dni svojega mandata vodi obiskovalce po Beli hiši. Nekateri so film že naslovili Nočna mora na Pennsylvania Avenue.
Gambit Trade podpisal pogodbo z IBM
31. 01. 2001 00.00
Podjetje Gambit Trade d.o.o., ki se je na domačem trgu uveljavilo kot ponudnik rešitev s področja upravljanja z znanjem in elektronskega trgovanja, je ponovno potrdilo, da lahko na njihove rešitve računajo v najzahtevnejših in največjih slovenskih podjetjih ter organizacijah državne uprave. S podjetjem IBM so namreč podpisali pogodbo o sodelovanju in tako postali IBM Business Partner, s tem pa dodatno razširili svojo ponudbo računalniške strojne in programske opreme ter storitev.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Dejan Kefert v Domžalah
30. 01. 2001 00.00
Nogometaš Dejan Kefert, 26-letni igralec konice napada, je nova okrepitev slovenskega prvoligaša iz Domžal. Kefert je preteklo jesen igral za novomeški Elan, zanj pa so se zanimali tudi pri italijanskem Udineseju. Kefert je pogodbo podpisal za leto in pol, ob primerni odškodnini pa lahko klub zapusti že po koncu letošnje sezone.
Sredstva za verske organizacije
26. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush načrtuje spremembe pri reševanju določenih socialnih težav, kar pa po mnenju nasprotnikov posega v ustavno določeno ločitev cerkve od države. Bush je na sestanku z washingtonskim nadškofom, kardinalom Theodorjem McCarrickom, napovedal, da bo kongresu predlagal zakonodajo, po kateri bi lahko verske dobrodelne organizacije, naj bodo krščanske, muslimanske, judovske ali kakšne druge, tekmovale za pridobitev proračunskega denarja pri izvajanju določenih programov, kot so izvenšolske dejavnosti za mladino, pomoč zapornikom in odvisnikom od mamil. Busheva napoved je v skladu z njegovim predvolilnim geslom o sočutnem konservativizmu ter željo po krčenju vladnih programov pomoči v prid zasebnim pobudam.
Protiukrep Turčije po obsodbi genocida nad Armenci
23. 01. 2001 00.00
Turčija je v odgovor na odločitev francoskega parlamenta, ki je poboj Armencev leta 1915 obsodil kot genocid, razveljavila 149 milijonov dolarjev vreden posel o nakupu vohunskega satelita, ki je bil sklenjen s francoskim podjetjem Alcatel. To je danes v Ankari sporočil turški obrambni minister Sabahattin Cakmakoglu.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Bohinc jutri v Belgiji
21. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.
Pogajanja končana
20. 01. 2001 00.00
Predsednik tržaške pristaniške uprave Maurizio Maresca in predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič sta nekaj pred poldnevom sporočila, da so pogajanja o vsebini koncesijske pogodbe, s katero bo tržaška pristaniška oblast 1. februarja 2001 slovensko-italijanski družbi Trieste International Container Terminal (TICT) dodelila v upravljanje sedmi tržaški pomol, končana.
Putin o oblikovanju čečenske vlade
19. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o oblikovanju čečenske vlade, s čimer želi doseči normalizacijo v uporniški republiki. Poveljnik ruskih enot na Severnem Kavkazu, general Valerij Baranov, pa je izrazil nasprotovanje Putinovemu četrtkovemu načrtu za zmanjšanje navzočnosti ruskih enot v Čečeniji.
Sand bo ostal v Gelsenkirchnu
19. 01. 2001 00.00
Danski nogometni reprezentant Ebbe Sand je še za dve sezoni podaljšal pogodbo s svojim klubom Schalke 04, vodilnim moštvom nemške Bundeslige. Vodstvo kluba je sporočilo, da je Sand, ki se mu bo sedanja pogodba iztekla leta 2003, podpisal novo do leta 2005, vendar ni izdalo finančnih podrobnosti.
Še vedno brez rešitve
19. 01. 2001 00.00
Palestinski in izraelski pogajalci, ki so se včeraj znova sestali, tudi tokrat niso bili uspešni. Po večurnih pogovorih je palestinski pogajalec Saeb Erekat povedal, da sicer ni bilo napredka, vendar pa so bili pogovori resni in poglobljeni, dotaknili pa so se vseh vprašanj z dnevnega reda. Pred sestankom je izključil možnost, da bi do 6. februarja, ko bodo v Izraelu premierske volitve, dosegli dogovor.
Bosnich zapustil Manchester
19. 01. 2001 00.00
Vratar avstralske nogometne reprezentance Mark Bosnich je zapustil Manchester United in se preselil k tekmecu v angleški Premier League, londonskemu Chelseaju. Bosnich je z londonsko ekipo podpisal triinpolletno pogodbo, finančne podrobnosti pa niso znane.
Pele v igri za ministra
18. 01. 2001 00.00
Nekdaj najboljši nogometaš na svetu Pele naj bi v Braziliji vnovič prevzel vodenje ministrstva za šport. Predsednik Fernando Henrique Cardoso mu je pretekli teden osebno ponudil ministrsko mesto. 60?letni Pele vsaj zaenkrat še ni sporočil, če bo ministrsko mesto tudi prevzel.
Ministrov sin v Šentjakobskem gledališču
17. 01. 2001 00.00
V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bo drevi ob 19.30 premiera komedije Fadila Hadžiča z naslovom Ministrov sin pod režisersko taktirko Grege Tozona. V glavnih vlogah bodo nastopili Tone Bertoncelj, Lili Bačer Kermavner, Mirjam Pirnat, Dejan Sraka, Miha Lampič, Taja Vetrovec, Danijel Šmon in Polona Fabič. To je že tretja premiera Šentjakobskega gledališča v sezoni 2000/2001.
Boji v Demokratični republiki Kongo
16. 01. 2001 00.00
V Demokratični republiki Kongo naj bi se zgodil poskus državnega udara. Pred močno zastraženo rezidenco predsednika Laurenta Kabila so izbruhnili hudi boji med uporniki in predsednikovimi vojaki. O morebitnih žrtvah še ni poročil.
Hewit podpisal milijonsko pogodbo
15. 01. 2001 00.00
Avstralski teniški zvezdnik Lleyton Hewitt je pred podpisom ene najbogatejših sponzorskih pogodb v zgodovini tenisa. Mladi teniški zvezdnik naj bi dobil kar 15 milijonov ameriških dolarjev plačila za petletno zvestobo ameriškemu proizvajalcu športnih oblačil Nike. Hewit lahko v primeru velikih uspehov na turnirjih za grand slam oziroma napredovanja na prvo mesto teniške lestvice ATP ta znesek podvoji. Lleyton Hewitt je lansko leto na svetovni teniški lestvici ATP napravil največji skok k vrhu in končal na sedmem mestu.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Johnson iz Ipswicha v Nottingham
12. 01. 2001 00.00
Napadalec angleškega nogometnega prvoligaškega kluba Ipswich Town, David Johnson, je za 5,2 milijona dolarjev prestopil k drugoligašu Nottingham Forestu. Nogometaš, zdaj že nekdanji soigralec slovenskega reprezentanta Amirja Kariča, je podpisal triinpolletno pogodbo, trener Nottinghama David Platt pa upa, da se bo klub z novo okrepitvijo spet vrnil med najboljše.
BBC se vrača na Kitajsko
10. 01. 2001 00.00
Britanski svetovni medijski servis BBC se bo po sedmih letih s svojim programom spet lahko vrnil na Kitajsko. Po pogodbi, ki jo je BBC podpisal s kitajsko televizijo, bodo program BBC lahko spremljali predvsem tuji gostje v hotelih in apartmajih. BBC je izgubil kitajski medijski trg leta 1994, ko se je Rupert Murdoch odločil, da v svoji televizijski mreže Star TV ne bo več sodeloval z medijskim servisom BBC.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
Podpisali pogodbo o obdelavi živalskih odpadkov
09. 01. 2001 00.00
Minister za okolje in prostor Janez Kopač je z direktorjem družbe Koto Mirom Sotlarjem podpisal pogodbo o toplotni obdelavi živalskih odpadkov za začasno skladiščenje pred sežiganjem. Družba Koto bo za kilogram odpadkov, ki jih bo nato toplotno obdelala, dobila 41,50 tolarja, pri čemer gre za odpadke, ki jih bo Koto prevzel od 10. januarja do 30. junija.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Novi spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 01. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so Palestinci in Izraelci vstopili v novo leto z novimi vojaškimi spopadi, ki so še oddaljili prizadevanja ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi končno vzpostavili mir na kriznih območjih.