področje
Blaupunkt kmalu spet na zeleni veji
25. 11. 1998 08.35
Blaupunkt, ki praznuje 75. let obstoja, bo po hudi krizi počasi spet splaval iz rdečih številk, v katere je zelo globoko zabredel z izgubo 90 milijonov mark. Že letos naj bi se izguba več kot razpolovila, najkasneje v letu 2000 pa po besedah Blaupunktovega direktorja znova pričakujejo dobiček. Ob prelomnici so se pri Blaupunktu odločili, da se preusmerijo na tradicionalno področje avtomobilske opreme, kjer so leta 1923 s prvim evropskim avto-radiom tudi začeli. Blaupunkt, ki je hčerinsko podjetje Boscha, je zaključil proizvodnjo široke palete radijskih in televizijskih aparatov, ker je ta trg v zadnjih letih pod hudim pritiskom japonske konkurence. Največ pri Blaupunktu stavijo na nov potovalni pilot, ki na podlagi med vožnjo prejetih poročil o zastojih lahko doseže cilj po ugodnejši poti, sistem je premiero doživel v Mercedesu razreda S.
Skupinski screening za področje energije
24. 11. 1998 10.25
Slovenska delegacija se je danes v Bruslju skupaj z ostalimi petimi naprednejšimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji udeležila skupinskega pregleda skupne pravnega reda EU za področje energije. Na dvostranskem sestanku bo usklajenost slovenske področne zakonodaje z unijino podrobno pregledana od 4. do 7. decembra.
Gates na COMDEX-u '98 predstavil novo tehnologijo ClearType
23. 11. 1998 07.44
<B>Microsoftov glavni izvršni direktor je na jesenskem sejmu COMDEX '98 predstavil novo tehnologijo za izboljšanje ločljivosti pisave, s katero bodo po njegovih besedah računalniški zasloni postali enako berljivi kot knjige. Ta programska inovacija, imenovana ClearType, izboljša ločljivost pisave kar za 300 odstotkov, kar bo omogočilo lažje branje preglednic, internetne vsebine in dokumentov urejevalnikov besedil na zaslonu. Kot je dejal Gates, je pričakovati tudi, da bo ta novost omogočila razmah novih izdelkov, kot so elektronske knjige. </B>
Evropski komisar Bangemann v Ljubljani
20. 11. 1998 15.39
Na kratek obisk v Ljubljano je popoldne prispel Martin Bangemann, komisar Evropske komisije, pristojen za področje industrijske politike, telekomunikacij in informacijske tehnologije.
Demirel za ohranitev turške celovitosti
20. 11. 1998 11.52
Turški predsednik Sulejman Demirel je danes pozval Evropo, naj ne podpre militantnega kurdskega separatizma.Poudaril je, da se Turčija ne bo pogajala za svoje ozemlje, saj je kot država nedeljiva tudi v primeru vojne. Če pa bi prišlo do kakršnih koli spopadov, pa ti ne bi trajali dolgo. ''Če bo Evropa podprla separatizem, bo tako ogrožala stabilnost Turčije in jo tako spremenila v Jugoslavijo,'' je še povedal Demirel.
EU od 1999 do 2002 namenja 14.960 milijonov ekujev za raziskovalne dejavnosti
19. 11. 1998 10.11
Proračun Evropske unije za skupne dejavnosti na področju raziskovanja bo v obdobju od leta 1999 do 2002 znašal 14.960 milijonov ekujev. Glede na ta teden dosežen sporazum med svetom EU in Evropskim parlamentom bo za peti okvirni program raziskovalnih dejavnosti od tega odštetih 13.700 milijonov ekujev, medtem ko bo za Euratom, program za področje jedrske energije, namenjenih ostalih 1260 milijonov ekujev.
Poročilo evropske komisije za področje kmetijstva ni tako kritično
11. 11. 1998 16.53
Ocena evropske komisije, ki je v letnem poročilu ocenila dosedanji napredek kandidatk na poti v Evropsko unijo, je po besedah državnega sekretarja za kmetijstvo in evropske zadeve Franca Buta vsaj za področje slovenskega kmetijstva manj kritična kot za druga področja. Evropska komisija je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omenila v poročilu kot eno redkih, kjer je zaznala določen napredek, še posebej na kadrovskem področju, je na današnji novinarski konferenci še povedal But.
Začetek vsebinskih pogajanj o širitvi EU
10. 11. 1998 13.38
Evropska unija danes na dvostranskih medvladnih konferencah s šestimi naprednejšimi kandidatkami za članstvo v povezavi, med njimi s Slovenijo, začenja vsebinska širitvena pogajanja za prvih sedem področji skupnega pravnega reda povezave. Zunanji ministri EU so se na pogajanjih davi najprej sešli s kolegom iz Cipra, nato pa bodo sledila še pogajanja z Madžarsko, Poljsko, Estonijo, Češko in Slovenijo. Slovenijo na pogajanjih predstavlja glavni pogajalec, vodja diplomacije Boris Frlec. Glede na pogajalska izhodišča petnajsterice, ki so jih zunanji ministri EU dokončno potrdili včeraj, bo unija v prvem krogu z vsemi šestimi kandidatkami najverjetneje začasno sklenila pogajanja za malo in srednje gospodarstvo, izobraževanje ter za znanost in raziskovalne dejavnosti. Nadaljnja usklajevanja bodo potrebna na področjih telekomunikacij, industrijske politike in audiovizualne politike, saj je tu unija od kandidatk zahtevala dodatna pojasnila o tem, kako in kdaj nameravajo uskladiti zakonodajo. Odprto bo ostalo tudi področje skupne zunanje in varnostne politike, saj je tu unija ocenila, da kandidatke še ne dosegajo dovolj visoke stopnje usklajenosti in jim je zato naložila nadaljnja prizadevanja v tej smeri.
Izid ilustrirane enciklopedije Miti in legende
10. 11. 1998 13.32
Mladinska knjiga je izdala ilustrirano enciklopedijo Miti in legende, delo angleškega avtorja Arthurja Cotterella v prevodu Uroša Kalčiča. Pojasnila o slovanski in slovenski mitologiji, o čemer izvirnik ne piše, je v dveh poglavjih na dveh avtorskih polah prispeval slovenski etnolog Damjan J. Ovsec. Enciklopedija predstavlja pomembne mitologije ljudstev in narodov sveta, od Egipta, Mezopotamije, Irana, Indije, Kitajske in Japonske prek antične Grčije in Rima do Evropwe, Severne in Južne Amerike, Afrike in Avstralije. Damjan J. Ovsec, eden najpomembnejših raziskovalcev mitologije na Slovenskem, je menil, da Slovenci, kar zadeva podobna dela, žal in očitno ne sodimo v zahodni svet. Morebitni vzrok za to, da se na zahodu izdane publikacije predvsem s področja humanističnih znanosti ne ''spuščajo'' k evropskemu Vzhodu, Ovsec vidi v več desetletja trajajočih socialističnih vladavinah, pod katerimi mitologija ''ni bila priljubljena'', zato to področje tudi (še) ni dovolj raziskano pri samih Slovanih.
Slovenija EU kot zadnja od kandidatk podaja zahtevane dodatne informacije v pogajanjih
09. 11. 1998 08.47
Slovenija bo v ponedeljek kot zadnja od šesterice kandidatk za članstvo v EU, s katerimi povezava v torek, 10. novembra, začenja vsebinska pogajanja, Bruslju posredovala dodatne informacije, ki jih je svet unije zahteval za tri od sedmih področij, za katera se pogajanja začenjajo: za telekomunikacije, industrijsko politiko in audiovizualno politiko. Kot predzadnja je odgovore minuli petek oddala Češka, v prvi polovici tedna pa so to storili Poljska, Madžarska, Estonija in Ciper. Do torka prispele odgovore štirih kandidatk so delovna telesa sveta EU že upoštevala in ustrezno prilagodila predloge skupnih pogajalskih izhodišč petnajsterice. To bi lahko teoretično pomenilo, da bi na pogajanjih v torek s temi državami začasno zaprla še kakšno dodatno področje.
Prihodnji teden začetek vsebinskih pogajanj o vstopu Slovenije v EU
08. 11. 1998 10.43
Evropska unija bo prihodnji teden začela vsebinska pogajanja z naprednejšimi kandidatkami za članstvo v EU. Pogajanja bo odprla 10. novembra, ko se bo na ravni zunanjih ministrov s skupino šestih kandidatk, v kateri je Slovenija, sestala na ločenih medvladnih konferencah. Slovenijo bo predstavljal glavni pogajalec, vodja diplomacije Boris Frlec.
Slovenija na skupinskem screeningu za transport
04. 11. 1998 09.59
Slovenija se skupaj z drugimi petimi naprednejšimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji danes in jutri v Bruslju udeležuje skupinskega sceeninga, na katerem širitvena skupina Evropske komisije šesterici podrobno predstavlja ustroj skupnega pravnega reda za področje transporta.
Seja Sveta Banke Slovenije
28. 10. 1998 13.47
Svet Banke Slovenije (BS) je na svoji 169. seji dne 27. oktobra 1998 sprejel več pomembnejših sklepov in stališč. Ob razpravi o trenutnih gospodarskih in denarnih gibanjih ter pripravi pogajalskih izhodišč za pridružitev Slovenije EU za področje svobode gibanja kapitala, se je svet med drugim zavzel za nadaljnjo postopno liberalizacijo tokov, ki bo v prvi vrsti odvisna od nadaljnjega znižanja inflacije pri nas ter nadaljnje finančne stabilnosti. Z drugimi besedami, šele članstvo v Evropski denarni uniji je lahko porok modelu, ki ga danes uporabljajo države članice unije, so po seji sveta sporočili iz BS.
Galerija ZDSLU: v ciklusu Štirje letni časi najprej Skabernetova
21. 10. 1998 10.39
Društvo likovnih umetnikov Ljubljane je za leto 1998/99 pripravilo ciklus razstav s simboličnim naslovom Štirje letni časi. K sodelovanju je povabilo avtorje, ki s svojim delom posegajo na področje krajinske skulpture, instalacij in performansov v eksterieru. Drevi ob 18. uri se bodo v društveni galeriji na Komenskega 8 tako ''poklonili'' Jeseni z razstavo Evergreen akademske kiparke Sabe Skaberne in glasbo skupine Štefbet Rifi.
Podpisan slovensko-nemški sporazum o vojnih grobovih
19. 10. 1998 14.11
Slovenija in Nemčija sta danes podpisali sporazum o vojnih grobovih, s katerim državi medsebojno urejata področje vojnih grobov in grobišč. Pri tem so v celoti upoštevani slovenski interesi, zlasti glede izmenjave podatkov o umrlih izgnanih ali interniranih Slovencih na ozemlju ZRN v drugi svetovni vojni in glede urejanja slovenskih vojnih grobov in grobišč na ozemlju te države.
Nobelova nagrada trem ameriškim znanstvenikom
12. 10. 1998 14.56
Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za medicino so ameriški znanstveniki Robert F. Furchgott, Louis J. Ignarro in Ferid Murad, ki so odkrili funkcijo dušikovega oksida kot signalne molekule v kardiovaskularnem sistemu, je danes sporočil inštitut Karolinska v Stockholmu.
Odbor podprl zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno
09. 10. 1998 14.21
Odbor državnega zbora (DZ) za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je danes v prvi obravnavi podprl predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, s katerim naj bi po predlogu vlade celovito uredili to področje ter tako preprečili nadaljnje razraščanje dela na črno.
MEOR obiskala švedska delegacija
06. 10. 1998 13.13
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je danes obiskala delegacija švedskega ministrstva za zunanje zadeve, ki se je seznanila z dejavnostjo Slovenije na področju njenega vključevanja v Evropsko unijo, predvsem s stopnjo usklajenosti zakonodaje in morebitnimi težavami ob pripravah na polnopravno članstvo.
Zunanji ministri EU prižgali zeleno luč za začetek vsebinskih širitvenih pogajanj
05. 10. 1998 14.07
Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Luxembourgu dosegli dogovor, da bodo 10. novembra letos s šesterico naprednejših kandidatk za članstvo, med njimi Slovenijo, na ministrski ravni začeli vsebinska pogajanja za prvih sedem od skupaj 31 področij, na katera je razdeljen skupni pravni red unije.
V Bruslju o usklajenosti evropskih zakonodaj za področje carinske unije
02. 10. 1998 08.10
V Bruslju se bo slovenska delegacija na čelu z državno sekretarko v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojko Ravbar udeležila dvostranskega pregleda usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU za področje carinske unije.
Ruski predsednik odobril nove predloge za ministre
30. 09. 1998 13.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes sporočil, da je odobril imenovanja štirih ministrov za področje sociale, ki jih je predlagala podpredsednica vlade, pristojna za to področje, Valentina Matvijenko.
Evropski komisar za kmetijstvo prihodnji teden v Ljubljani
29. 09. 1998 12.31
Na uradnem obisku v Sloveniji se bo od 30. septembra do 2. oktobra mudil evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, ki bo s predstavniki oblasti v Ljubljani pregledal potek slovenskega usklajevanja s pravnim redom Evropske unije za področje kmetijstva in razvoja podeželja.
Srečanje glavnih pogajalcev iz držav kandidatk za polnopravno članstvo v EU
25. 09. 1998 16.30
V poljskem mestu Nieborow se bo v torek, 29. septembra, začelo dvodnevno srečanje glavnih pogajalcev iz držav kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski uniji (EU). Srečanja se bo udeležila tudi slovenska delegacija, ki jo bo vodil vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik, v njej pa bodo še namestnik direktorja službe vlade za evropske zadeve Andrej Engelman, član ožje pogajalske skupine, pristojen za področje varstva okolja dr. Fedor Černe in vodja misije RS pri Evropski uniji v Bruslju dr. Marko Kranjec, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Na celotnem ozemlju EU v veljavi 85 odstotkov direktiv za notranji trg
24. 09. 1998 16.15
Na območju Evropske unije je danes uresničevanih okrog 85 odstotkov zakonskih določil za področje skupnega notranjega trga, obseg direktiv, ki niso bile uresničevane na celotnem ozemlju EU, pa je s 35 odstotkov v juniju lani letos septembra padel na 15,4 odstotka. Tako v poročilu, ki ga je danes v Bruslju podala ministrom petnajsterice za notranji trg, ugotavlja Evropska komisija.
Minister Gantar v ponedeljek v Bruslju na srečanju o okoljski predpristopni strategiji
13. 09. 1998 09.34
Slovenski minister za okolje Pavle Gantar se bo skupaj s kolegi iz ostalih desetih kandidatk za članstvo v Evropski uniji v ponedeljek, 14. septembra, v Bruslju udeležil neformalnega srečanja s predstavniki EU o predpristopni strategiji za področje okolja. Z ministri držav kandidatk se bodo sestali evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek, komisarka za okolje Ritt Bjerregaard in predsedujoči svetu petnajsterice za okolje, avstrijski minister Martin Bartenstein.
Avstrija: Zanikanje kakršnekoli vpletenosti v doping
02. 09. 1998 16.58
V avstrijski smučarski reprezentanci so se odzvali na pisanje današnje izdaje avstrijskega časnika Kleine Zeitung v članku z naslovom Zdravnik FIS obtožuje Maierja dopinga. Zanikali so, da bi dvakratni olimpijski zmagovalec in zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala Hermann Maier ali kdo drug iz njihove ekipe posegal po nedovoljenih sredstvih.
Kako se bo pogajala Slovenija: Znanost in raziskave
29. 08. 1998 09.37
Področje Znanost in raziskave bo pri sprejemanju in uveljavljanju pravnega reda Evropske unije očitno eno najmanj problematičnih, Slovenija pa se zavzema za čim hitrejši začetek pogajanj. Po opravljenem analitičnem pregledu pravne ureditve EU za omenjeno področje namreč Slovenija v pogajalskih izhodiščih ugotavlja, da evropski pravni red na tem področju ni obsežen, in ocenjuje, da proces prilagajanja ne bo težaven. Velik del odprtih vprašanj na področju Znanost in raziskave pa je tudi predmet posebnih pogajanj o pristopu Republike Slovenije k petemu okvirnemu programu znanstveno-raziskovalnih in tehnološko-razvojnih aktivnosti EU, ki zajema obdobje od 1998 do 2002.
Mladinska knjiga predstavila Islam, mali leksikon in zbirko zgodb in basni Kalila in Dimna
25. 08. 1998 12.56
Založba Mladinska knjiga je na novinarski konferenci predstavila dve novi knjižni deli: <I>Islam</I>, mali leksikon Yvesa Thoravala ter zbirko zgodb in basni <I>Kalila in Dimna</I> Ibna Almukafe.
Kosovski civilisti bežijo pred ognjenimi zublji
24. 08. 1998 13.22
Srbske sile so danes s topništvom in drugim težkim orožjem napadle gorato področje v bližini kosovskega glavnega letališča. Dve vasi, ki ležita jugo-zahodno od Prištine, sta v plamenih, prebivalce teh vasi pa so po besedah prič prisilili k umiku.
Zakon o javnih skladih bo zagotovil večjo preglednost javnega financiranja
18. 08. 1998 13.02
Ker področje javnih skladov v slovenski zakonodaji ni sistemsko urejeno, je skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem (LDS) v parlament vložila predlog zakona o javnih skladih, ki naj bi zagotovil večjo preglednost javnega financiranja. Predlagani zakon naj bi poenotil ustanavljanje, upravljanje in urejanje statusnih in premoženjskih vprašanj, določil okvire zadolževanja in nadzora nad finančnim poslovanjem skladov ter s tem preprečil nenadzorovano javno porabo in financiranje te porabe z zadolževanjem. V Sloveniji je bilo konec leta 1996 185 pravnih oseb, ki so imele v nazivu besedo sklad. Od tega jih je bilo kar 51 odstotkov ustanovljenih na ravni občin, 18 odstotkov so jih ustanovili delavci v obrti ali samostojnih poklicih, 15 odstotkov zasebne družbe ter pravne osebe kot investicijske in vzajemne sklade, 7 odstotkov pa jih je ustanovila država. Čeprav je skladov, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, le peščica, pa predstavljajo večino bilančne vsote vseh skladov, ki je konec leta 1996 znašala 432 milijard tolarjev.