podružnice

DaimlerChrysler krepko zmanjšal napovedi za 2001

26. 02. 2001 00.00

Nemško-ameriški avtomobilski proizvajalec DaimlerChrysler je močno zmanjšal svoje napovedi za prodajo in dobiček v letošnjem letu. Dobiček iz poslovanja nemškega giganta naj bi se tako letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za do 83 odstotkov na približno 1,2 do 1,7 milijarde evrov. K temu naj bi največ prispevali pešanje ameriškega avtomobilskega trga, dodatni stroški prestrukturiranja, lanska odprodaja Daimlerjeve divizije za finančne storitve in letalske podružnice ter neugodne tržne razmere.

Aon poslovno uspešen

21. 02. 2001 00.00

Ameriška zavarovalno-posredniška in svetovalna skupina Aon je v poslovnem letu 2000 ustvarila 7,37 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za štiri odstotke več kot v letu 1999. Svetovalno podjetje, katerega glavne dejavnosti so upravljanje s tveganji, zavarovalniško svetovanje in pozavarovanje, zaposluje v 120 državah več kot 44.000 oseb, so sporočili iz slovenske podružnice podjetja, ki že vrsto let posluje v Sloveniji. Po podatkih podjetja je največjo rast prihodkov v višini 17 odstotkov skupina lani zabeležila iz naslova zavarovalniškega svetovanja, dobiček pred davki pa je v letu 2000 dosegel 936 milijonov dolarjev.

Pahor obiskal jeseniški Acroni

13. 02. 2001 00.00

Predstavniki ZLSD s predsednikom stranke Borutom Pahorjem na čelu so danes na povabilo predsednika jeseniškega sindikata SKEI Janeza Vilmana obiskali Acroni. Gostje so se sestali tako s predstavniki sindikata kot tudi z vodstvom družbe, ki jim je predstavilo poslovne rezultate Slovenskih železarn in Acronija v zadnjih treh letih in možne načine privatizacije družb znotraj sistema SŽ, je povedal predsednik uprave holdinga SŽ Matic Tasič, ki je izrazil zadovoljstvo ob obisku predstavnikov ZLSD.

Bavčar o hrvaško-slovenski meji

12. 02. 2001 00.00

Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.

Podružnica Hermes SoftLaba tudi na Madžarskem

07. 02. 2001 00.00

S prvim februarjem je v Budimpešti začela delovati novoustanovljena podružnica največje slovenske programske hiše, podjetja Hermes Softlab. V njej je zaposlenih 18 računalniških strokovnjakov, ki so že pred tem sodelovali s skupino Hermes Softlab, višina investicije v podjetje HSL Hungary pa bo v naslednjih dveh letih dosegla pol milijona evrov. Madžarska je tako, poleg Združenih držav Amerike, Nemčije in BiH, četrta država, v kateri je skupina Hermes Softlab odprla svojo podružnico.

Rupel danes v Bruslju

05. 02. 2001 00.00

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo popoldne v Bruslju govoril pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu. V govoru bo med drugim izpostavil cilj Slovenije, da pristopna pogajanja z Evropsko unijo uspešno sklene že v letošnjem letu. Minister Rupel bo odgovarjal tudi na poslanska vprašanja. Ta naj bi po pričakovanjih, kot so povedali na MZZ, zadevala najaktualnejša vprašanja, kot so odnosi s sosednjima Hrvaško in Avstrijo, ter se v tem okviru nanašala na vprašanje varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke in problem določitve meje oziroma na vprašanje denacionalizacije.

Stavka v mariborski enoti Pomade

05. 02. 2001 00.00

Delavke in delavci v poslovni enoti novomeškega podjetja Pomada v Mariboru danes stavkajo že četrti dan. Okoli 170 zaposlenih terja izplačilo novembrske in decembrske plače, izplačilo druge polovice lanskega regresa za letni dopust, izplačilo neizplačanih regresov za malico in potnih stroškov ter povrnitev stroškov, ki jih imajo delavci, ker ne morejo redno odplačevati najetih kreditov.

Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev

05. 02. 2001 00.00

Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.

Rupel v Evropskem parlamentu

04. 02. 2001 00.00

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo jutri popoldne v Bruslju spregovoril pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu. Kot so povedali na zunanjem ministrstvu, bo v svojem govoru med drugim izpostavil cilj Slovenije, da pristopna pogajanja z Evropsko unijo uspešno zaključi že v letošnjem letu. Minister Rupel bo odgovarjal tudi na poslanska vprašanja.

Seja sveta za nacionalno varnost

01. 02. 2001 00.00

Svet za nacionalno varnost je na seji obravnaval aktualne zunanjepolitične prioritete Slovenije v letošnjem letu. Posebno pozornost so člani sveta namenili odprtim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško, zlasti problematiki določitve poteka državne meje, Nuklearne elektrarne Krško in dolgu zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem. Po razpravi, ki sta se je udeležila tudi predsednik republike Milan Kučan in predsednik DZ Borut Pahor, so člani med drugim podprli pripravljenost Slovenije za podporo Hrvaški pri njenem približevanju Evropski uniji in drugim evropskim integracijam.

Problem dolga do hrvaških varčevalcev

31. 01. 2001 00.00

Evropska komisija bo zelo vztrajala, naj se vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) do hrvaških varčevalcev reši še pred vstopom Slovenije v EU, so danes povedali v kabinetu evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna. Bruselj Slovenijo na potrebo po čim prejšnji rešitvi tega dvostranskega vprašanja redno opozarja in bo s to prakso nadaljeval, dokler bo potrebno, je povedal Verheugnov tiskovni predstavnik Jean-Christophe Filori.

Vukasović obtožuje Drnovška

29. 01. 2001 00.00

Predstavnik hrvaških varčevalec pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) Božidar Vukasović je vodji delegacije Evropske unije v Zagrebu Peru Vintherju poslal pismo, v katerem slovenskega premiera Janeza Drnovška med drugim obtožuje, da se poigrava s kolegi v hrvaški vladi in zavira reševanje odprtih vprašanj. Omenjeno pismo so iz Zagreba že posredovali v Bruselj glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu.

Novi nadzorni svet v SRD

23. 01. 2001 00.00

Novi člani nadzornega sveta (NS) Slovenske razvojne družbe (SRD) se bodo danes srečali na ustanovni seji, na kateri naj bi izvolili novega predsednika NS. Po besedah predsednika uprave SRD Marjana Rekarja je seja namenjena predvsem seznanitvi članov, ki predvidoma še ne bodo obravnavali nobenih privatizacijskih načrtov SRD. Kot je znano, je vlada stare člane NS SRD razrešila in imenovala nove 14. decembra lani.

Letos boljši odnosi s Hrvaško

02. 01. 2001 00.00

Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.

Wal-Mart želi na japonski trg

01. 01. 2001 00.00

Največja svetovna veriga veleblagovnic, ameriški Wal-Mart Stores, želi držati korak s francoskim konkurentom Carrefour pri prodoru na japonski trg, piše japonski gospodarski dnevnik Nihon Keizai Šimbun. Wal-Mart je že navzoč na evropskem tržišču, na obeh ameriških celinah ter v Aziji z izjemo Japonske, kjer pa odprtje prve podružnice načrtuje v začetku leta 2002.

Skupina NLB vstopa na trg BiH

22. 12. 2000 00.00

Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.

Nokia bo opremila T-Mobil International

21. 12. 2000 00.00

Finska družba Nokia bo hčerinski družbi Deutsche Telocoma, T-Mobil International, prodala najnovejše omrežje za mobilno telefonijo. Pogodbo o prodaji oz. nakupu omrežja 3G, ki je znano tudi pod imenom Universal Mobile Telecommunications System (UMTS) bosta družbi podpisali v začetku prihodnjega leta, vrednost posla pa naj bi znašala okrog 350 milijonov evrov.

Kopa in Compaq o e-poslovaju

24. 11. 2000 00.00

Kopa je v sodelovanju s Compaqom v Slovenj Gradcu pripravila seminar o e-poslovanju, kjer so bile predstavljene tudi najnovejše računalniške rešitve.

Nevarna bakterija v sladoledu

19. 11. 2000 00.00

Iz francoske podružnice Nestleja, švicarskega prehrambenega giganta, so sporočili, da so s prodajnih polic umaknili eno izmed znamk svojih sladoledov. V njih so namreč odkrili večjo prisotnost bakterije listerije, ki lahko pri človeku povzroči povišano temperaturo, v hujši obliki pa tudi smrt.

Bridgestone prodal manj pnevmatik

10. 11. 2000 00.00

Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.

Odstopi pri BMG Entertainment

06. 11. 2000 00.00

Predsednik uprave in izvršni direktor družbe BMG Entertainement, podružnice nemškega Bertelsmanna, sta ponudila odstop, potem ko je pred nekaj dnevi Bertelsmann napovedal sklenitev strateškega partnerstva z Napsterjem, glasbeno borzo na internetu. Predsednik uprave Strauss Zelnick in izvršni direktor Michael Dornemann naj bi položaj zapustila po 31. decembru. V odstopni izjavi sta vodstvena delavca poudarila, da želita omogočiti reorganizacijo sektorjev za televizijo, glasbo in nove medije v Bertelsmannu. Omenjena funkcionarja sta imela nesoglasja s prvim možem Bertelsmanna Thomasom Middelhoffom glede prihodnje strategije koncerna, danes poroča Financial Times.

Povečanje števila zaposlenih v SAP

30. 10. 2000 00.00

Največje evropsko podjetje za razvoj programiranja, SAP AG, je v sredo objavilo svoje načrte za prihodnost. V svoji ameriški podružnici nameravajo v naslednjih dveh letih povečati število zaposlenih kar za 40 odstotkov. Toliko nove delovne sile pri SAP AG potrebujejo predvsem zaradi odprtja novega raziskovalnega centra, ki naj bi pripomogel k uspešnejšemu izvajanju poslovne politike podjetja, ki namerava v bodočnosti razvijati predvsem nove rešitve za e-poslovanje.

Picula o odnosih s Slovenijo

24. 10. 2000 00.00

Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.

Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem

23. 10. 2000 00.00

Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.

Fiat upa na večjo prodajo v Evropi

15. 10. 2000 00.00

V vodstvu italijanskega avtomobilskega giganta Fiat računajo na povečanje deleža na evropskem avtomobilskem trgu. Do konca leta nameravajo na stari celini prodati 14,8 milijona vozil, je na predstavitvi nove Alfe 147 v Monte Carlu dejal poslovodja Fiata Roberto Testore. V Italiji ima Fiat kar 37-odstotni tržni delež, v ostali Evropi pa 5,3-odstotnega. Z napovedano prodajo naj bi povečali tržni delež v Evropi na 11 odstotkov.

Evropska komisija privolila v združitev družb AOL in Time Warner

13. 10. 2000 00.00

Evropska komisija je privolila v 129 milijard ameriških dolarjev vredno združitev ameriškega ponudnika internetnih storitev AOL in britanskega medijskega giganta Time Warner pod pogojem, da obe družbi prekineta svoje povezave z nemškim medijskim gigantom Bertelsman, ki tudi načrtuje povečati svojo vlogo na področju interneta. Združitev morajo zdaj potrditi še komisije v Združenih državah Amerike (ZDA). Družba Bertelsman bo zato morala postopoma izstopiti iz podjetja AOL Europe in Aolove francoske podružnice, ki sta mešani podjetji omenjenih družb. Poleg tega družba AOL Time Warner pri svojih internetnih glasbenih storitvah ne bo smela dajati prednosti izdelkom glasbene založbe BMG Entertainment, podružnice nemškega medijskega giganta. Prav možnost, da bi AOL Time Warner lahko monopoliziral internetni glasbeni trg, je namreč bila glavni pomislek Evropske komisije glede združitve. Zaradi omenjenega pomisleka Evropske komisije je Time Warner prejšnji teden odpovedal načrtovano ustanovitev mešanega podjetja z britansko glasbeno založbo EMI.

Opozorilna stavka končana, Bručan odgovarja

06. 10. 2000 00.00

Sindikat zdravstva in sindikalnega skrbstva, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov, je danes od 8. do 10. ure dopoldne v vseh bolnišnicah, zdravstvenih zavodih in lekarnah, v katerih ima svoje podružnice, izvedel opozorilno stavko, je povedal predsednik tega sindikata Erih Šerbec. Po njegovih besedah opozorilna stavka ni naperjena proti vodstvom zavodov in uporabnikom zdravstvenih storitev, temveč proti aroganci ministrstva za zdravstvo.

Ford Nemčija beleži izgubo

25. 08. 2000 00.00

Nemška podružnica ameriškega proizvajalca avtomobilov Ford je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila izgubo. Podjetje je še lani v prvi polovici leta zabeležilo 59 milijonov nemških mark dobička, v prvih šestih letošnjih mesecih pa 98 milijonov mark izgube. Največ so k izgubi prispevali večji izdatki za nove izdelke.

Koga vleče Altavista za nos?

21. 08. 2000 00.00

Pred slabimi šestimi meseci je Altavista v Veliki Britaniji pričela oglaševati, da bo junija letos pričela ponujati neomejen dostop do interneta za letno naročnino in priključitveno takso skupaj v vrednosti 36 funtov. Za storitev se je prijavilo 500.000 kandidatov, junija pa je Altavista sporočila, da se bo cena storitve povišala na 60 funtov. Kljub dvigu cene je ostalo veliko število interesentov.

Commerzbank podvojila dobiček

11. 08. 2000 00.00

Četrta največja nemška banka Commerzbank je v prvi polovici letos zabeležila rekordne rezultate. Dobiček po obdavčitvi se je v omenjenem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojil in dosegel 1,1 milijarde evrov. Junijski dobiček pa je glede na lanski junij poskočil kar za 120 odstotkov, to pa so najboljši doslej zabeleženi poslovni rezultati v zgodovini banke. K visokemu povečanju dobička Commerzbank so precej prispevali predvsem dobri poslovni rezultati podružnice Comdirect bank, ki je k dobičku celotne banke prispevala 856 milijonov evrov. Z visokim polletnim dobičkom je Commerzbank pridobila tudi izvrstno pogajalsko izhodišče pri pogovorih o združevanju z Dresdner Bank, saj se po doseženem dobičku uvršča med najbolj dobičkonosne institucije v Evropi.