pokopališča
Legenda živi naprej
04. 07. 2001 00.00
Na pariško pokopališče kjer je legendarni pevec Jim Morrison pokopan, se še vedno zgrinjajo množice oboževalcev. Zaradi številnih incidentov, ki so se zgodili v preteklih letih, pa je uprava pokopališča zaposlila številne varnostnike. Poleg tega obiskovalci Morrisonovega groba tam že nekaj časa ne smejo uživati alkohola in poslušati glasbe, kot je bilo to v navadi v preteklih letih.
Oboževalci ob Morrisonovem grobu
03. 07. 2001 00.00
Več sto ljudi se je zbralo na pariškem pokopališču Pere Lachaise, ob grobu pevca skupine The Doors Jima Morrisona, ki je pred 30-imi leti v starosti 27 let umrl v francoskem glavnem mestu. Upravitelji pokopališča so sicer z zaskrbljenostjo pričakovali od deset do dvajset tisoč oboževalcev umrle rockovske legende, zaradi česar so močno okrepili varnostne ukrepe okoli pokopališča. Ob 20. obletnici Morrisonove smrti pred desetimi leti so morali pokopališče zapreti, saj se je pred vhodom zbralo od 800 do 2000 ljudi, ki so jih policisti razgnali s solzivcem.
Podelili Plečnikovo nagrado
23. 04. 2001 00.00
Plečnikovo nagrado za leto 2001 so prejeli arhitekt Aleš Vodopivec, arhitektka Neni Grabrovec ter krajinska arhitekta Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda, vsi za pokopališče Srebrniče pri Novem mestu. Plečnikovi medalji sta prejela arhitekt Andrej Kemer za paviljon Turistično-informativnega centra v Laškem in biro Sadar Vuga arhitekti za stavbo Arcadia v Ljubljani, študentsko Plečnikovo priznanje pa arhitektka Maša Živec za diplomsko nalogo Revitalizacija urbane strukture Vila Nova de Gaia, Porto. O nagradah je odločala skupščina Sklada arhitekta Jožeta Plečnika na predlog strokovne žirije, v kateri so bili arhitekti Nande Korpnik, Aleksander S. Ostan in Maruša Zorec. Nagrade so slavnostno podelili v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Dela Plečnikovih nagrajencev za leto 2001 so od ponedeljka razstavljena v galeriji DESSA na Židovski stezi 4.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Izkopavanja na pokopališču v Kninu
13. 04. 2001 00.00
Strokovnjaki haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji naj bi prihodnji torek začeli izkopavanja na pokopališču v Kninu, kjer naj bi bili posmrtni ostanki hrvaških Srbov, ubitih med ofenzivo hrvaške vojske na tem območju leta 1995. Hrvaški dnevnik Jutarnji list, ki navaja sporočilo hrvaške vlade, danes poroča, da bodo skušali strokovnjaki iz Haaga ugotoviti vzrok smrti Srbov, pokopanih v Kninu, in jih identificirati.
Odkrili spomenik padlim v NOB
11. 03. 2001 00.00
V Trstu so danes odkrili spomenik padlim v NOB iz tržaških predmestij Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Gre za prvi spomenik padlim na območju Trsta, nanj pa so domačini, zlasti tržaški Slovenci, čakali več desetletij. V ta namen so oblikovali odbor za postavitev spomenika, ki je z nastopom levo-sredinske občinske uprave Riccarda Illyja naletel na pripravljenost tržaških občinskih krogov, da se spomenik končno postavi. Spomenik stoji blizu osrednjega tržaškega pokopališča, ki ga je dala na razpolago tržaška občina, stroške za gradnjo pa so pokrili predvsem z nabiralno akcijo, ki že več let poteka med tržaškimi Slovenci.
Začetek mednarodne konference na Bledu
23. 02. 2001 00.00
Ob začetku tridnevne mednarodne konference o demokraciji, človekovih pravicah in varstvu pripadnikov etničnih in verskih manjšin v JV Evropi na Bledu je predsednik DZ Borut Pahor poudaril, da Slovenija v združeni Evropi vidi varen dom za svoje verske, kulturne in druge posebnosti.
Hardingovo izpustili iz zapora
25. 05. 2000 19.15
Zloglasno umetnostno drsalko Tonyo Harding, ki je pred tednom dni pretepla svojega fanta, so spustili iz zapora, vendar mora še deset dni opravljati družbenokoristna dela.
Kje bo pokopan Tuđman?
30. 11. 1999 21.29
Zdravstveno stanje hrvaškega predsednika Tuđmana je še naprej zelo resno. Potem, ko se zdravniški konzilij včeraj sploh ni oglasil, je zjutraj izdal enako sporočilo kot pred dvema dnevoma. Medtem pa hrvaški tednik Nacional že piše o gradnji Tuđmanove grobnice.
60. obletnica
17. 09. 1999 19.35
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je danes obiskal grobove poljskih častnikov, žrtev sovjetskega pokola. Obisk pokopališča Katin pri Smolensku je del šestdesete obletnice začetka Druge svetovne vojne na Poljskem, katerega se je udeležilo tudi veliko število sorodnikov padlih.
Spopadi med protestniki in policijo v Čilu
12. 09. 1999 12.17
V protestih ob 26. obletnici vojaškega udara čilskega generala Augusta Pinocheta sta bila v noči na nedeljo v Santiagu de Chile ubiti dve osebi, ena pa huje ranjena. Policija je sporočila, da je bil 22-letni mladenič ustreljen iz nekega mimovozečega avtomobila, drugega pa so prav tako huje ranili streli.
V bližini Pal strmoglavilo letalo zveze NATO?
29. 03. 1999 17.46
V bližini Pal na ozemlju Republike srbske je danes okoli poldneva odjeknila močna eksplozija, je sporočila tamkajšnja policija.
Filmi na pokopališču
03. 11. 1998 10.04
Bruseljski filmski muzej v prvih dneh novembra pripravlja poseben filmski dogodek - prikaz starih nemih filmov na pokopališču. Kot si je zamislil vodja projekta, nekdaj režiser, danes pa pisatelj, namestnik direktorja amsterdamskega filmskega muzeja in univerzitetni predavatelj, Belgijec Eric de Kuyper, bo vrsta pozabljenih nemih filmov z začetka stoletja prikazana v stari pokopališki delavnici, kjer so nekdaj izdelovali nagrobne spomenike. Dogodek se bo začel z večernim obhodom pokopališča v bruseljskem predmestju Laeken z baklami, potem pa se bo občinstvo namestilo med pozabljene nagrobne spomenike in gledalo stvaritve z začetnega obdobja kinematografije. Kot razlaga de Kuyper, bo takšno, za filmske projekcije nenavadno okolje, gledalcem pomagalo doumeti trdno vez med romantičnim kiparstvom poznega 19. stoletja in prvimi posnetimi filmi. Ta poseben projekt pa spada v širša prizadevanja bruseljskega filmskega muzeja za približanje teh pozabljenih filmov širšemu občinstvu. Kot poročajo belgijski mediji, so v načrtu še številne projekcije po različnih bruseljskih muzejih.
Pariz bo dobil trg Sartre-Beauvoir
30. 10. 1998 11.13
Pariški mestni možje so se odločili, da bodo enega od pariških trgov imenovali po francoskih pisateljih Jean-Paulu Sartru in Simone de Beauvoir, enega od parkov pa po britanskem dramatiku Samuelu Beckettu. Za trg Sartre-Beauvoir se je potegovalo več mestnih četrti, na željo svojcev pa so se odločili, da bo trg na Montparnassu v bližini pokopališča, kjer počivata umetnika. Park Samuela Becketta pa bo v XIII. pariškem okrožju, kjer je nekoč živel. V Parizu bodo v kratkem dobili še Berlinski trg, ki bo v bližini nemškega veleposlaništva, pa tudi Panamski in Avstralski trg.
Ponovno ukradli nagrobnik Jamesa Deana
18. 07. 1998 10.37
Nagrobnik filmskega zvezdnika Jamesa Deana je ponovno izginil s pokopališča v njegovem domačem mestu v Indiani. Šef policije Jim Grindle je povedal, da je tatvino v torek odkrila skupina mladih, ki je hotela obiskati njegov grob. Nagrobnik roza barve, približno meter visok in težak več kilogramov, je bil zavarovan s kovinskimi palicami in trdno pritrjen. Originalen nagrobnik so ukradli aprila 1983, našli so ga že čez mesec dni, a ponovno ukradli avgusta.
Ob cestah so pokopavali že stare Rimljane
28. 11. 1997 08.49
Izraelski pogrebci z uvozom posmrtnih ostankov Judov iz diaspore, katerih poslednja želja je bila, da bi bili pokopani v Sveti deželi, vsako leto zaslužijo več kot 10 milijonov dolarjev. Komentatorja judovskega dnevnika Haaretz pa v zvezi s tem moti predvsem dejstvo, da od tega denarja nihče ne plačuje davka državi. Pogrebni zavodi za pogreb na navadnem pokopališču pokojnikovim svojcem zaračunajo 5000 dolarjev, za obred na najbolj prestižnem pokopališču na Oljski gori v vzhodnem Jeruzalemu pa morajo ti odšteti kar 25.000 zelencev. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravstvo so lani na ta način uvozili posmrtne ostanke 1200 ljudi, letos pa naj bi bilo njihovo število še večje. Ker izraelska pokopališča postajajo premajhna jih morajo širiti: na zahodu Jeruzalema so pokopališče na griču Givat Šaul v zadnjih letih razširili vse do avtoceste, ki povezuje Jeruzalem in Tel Aviv.