polet
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Nasa predstavila revolucionarno letalo
19. 04. 2001 00.00
Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka –
Odštevanje za Endeavour
17. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi se je opolnoči po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour z izstrelitvene rampe 39A. Izstrelitev bo predvidoma v četrtek ob 20.41 po srednjeevropskem času.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Polet protona M preložili
06. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so za davi načrtovano izstrelitev težke nosilne rakete proton M zaradi tehničnih razlogov preložili za najmanj 24 ur. Izstrelitev so nameravali izvesti ob 5.47 po srednjeevropskem času. S pomočjo dodatne raketne stopnje briz M so nameravali utiriti ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Ekran-M.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Smučarski polet v tandemu
01. 04. 2001 00.00
Nekdanji skakalec na smučeh Iztok Melin in slovenski reprezentant padalec Gorazd Lah bosta od letošnjega novembra vsem adrenalinskim odvisnežem nudila nepozabno avanturo –
Preiskava o smrti Jurija Gagarina
28. 03. 2001 00.00
O vzroku za smrt Jurija Gagarina se bo določno mogoče izreči šele takrat, ko bo glavno vojaško tožilstvo zadevo o njegovi smrti odprlo za javnost, je ob 33-letnici smrti prvega vesoljca izjavil nekdanji vojaški tožilec Andrej Suhomlinov.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Še zadnja preverjanja na Miru
20. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v minulih dneh izvedli še nekaj serij preverjanj delovanja sistemov orbitalne postaje Mir in meritve parametrov orbite. Po rezultatih analize telemetričnih podatkov je orbitalni kompleks z izjemo modula Spekter zrakotesen, temperatura v notranjosti postaje v mejah normale, stanje sistemov Mira pa brez sprememb.
Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.
Kranjec padel
16. 03. 2001 00.00
Na drugem od treh predvidenih treningov na letalnici v Planici pred sobotnim in nedeljskim finalom letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je grdo padel Robert Kranjec. Slovenskega reprezentanta so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Kranjec je imel slab polet, saj je moral pristati že na vrhu doskočišča, po pristanku pa je izgubil ravnotežje, vrglo ga je na hrbet in mu zagrabilo smučko. Začelo ga je prevračati in pri 140 metrih je izgubil zavest.
Ugrabitelji zahtevajo gorivo
16. 03. 2001 00.00
Čečenski ugrabitelji, ki so včeraj kmalu po vzletu z letališča v Carigradu ugrabili rusko potniško letalo s 174 potniki in člani posadke, so davi v savdskem mestu Medina izrazili željo po nadaljevanju pogajanj, ki so bila več ur prekinjena, so sporočile savdske oblasti. Ugrabitelji, ki naj bi bili po navedbah arabskih in ruskih virov lahko tudi štirje, zahtevajo predvsem končanje vojne v Čečeniji, davi pa so zahtevali tudi oskrbo letala z gorivom, ki bi zadostovalo za daljši polet, vendar pa savdske oblasti zahtevajo najprej izpustitev vseh talcev, šele potem pa bodo razmislile o njihovih zahtevah.
Ugrabitelji hočejo v Afganistan
16. 03. 2001 00.00
Ugrabitelji ruskega potniškega letala tupoljev-154, ki je še vedno na letališču v Medini v Savdski Arabiji, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass zahtevali zračni koridor za polet v Afganistan. Odleteli naj bi v Kandahar ali Kabul, zato so zahtevali tudi napolnitev rezervorajev z gorivom.
Zaradi striptiza preložili let
14. 03. 2001 00.00
Grške oblasti so nedavno aretirale francoskega turista, ki se je na letalu, polnem potnikov, slekel do golega. 23-letni Jeremy Benjamin Mauri se je slekel tik pred vzletom letala za Pariz z atenskega letališča, in sicer med tem, ko so stevardese potnikom razlagale varnostne ukrepe v primeru nesreče na letalu. Zaradi incidenta so polet preložili za nekaj ur, slačifanta pa so grški policisti aretirali. Francoz je na zaslišanju med drugim dejal, da je šlo za šalo in pojasnil, da je impotenten in da v obenem primeru ne bi mogel doseči erekcije.
Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Ustavili gradnjo novega vesoljskega plovila
04. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je po petletnih raziskavah in razvoju, ki je stal skupno 1,3 milijarde dolarjev, ustavila gradnjo 21 metrov dolgega enostopenjskega samodejnega vesoljskega plovila X-33, predvidoma naslednika vesoljskega raketoplana, ki bi bil za razliko od sedanjih vesoljskih raketoplanov v celoti večkrat uporabljiv. Tako bodo sedanji do dve desetletji stari raketoplani letali vse do leta 2015. NASA je svojo odločitev utemeljila s tehničnimi težavami, visokimi stroški in propadom pričakovanega tržišča izstrelitev.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Izbruh na Soncu pospešil padanje Mira
27. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da je ruska orbitalna znanstvena postaja Mir višino poleta nad Zemljo začela izgubljati hitreje, kot v prejšnjih dneh. Do hitrejšega padanja prihaja zaradi večje gostote ozračja, ki jo je povzročil ponedeljkov izbruh na Soncu.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.