poletel
Svet v letu 2001
24. 12. 2001 00.00
Leto 2001 so najbolj zaznamovali samomorilski teroristični napadi v ZDA. 11. septembra sta v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku treščili dve letali, tretje je strmoglavilo na ameriško obrambno ministrstvo v Washingtonu, četrto pa se je zrušilo v Pennsylvaniji.
Mark Shuttleworth drugi vesoljski turist
11. 12. 2001 00.00
Mark Shuttleworth iz Južnoafriške republike naj bi po napovedanih ruskih vesoljskih oblasti postal drugi vesoljski turist, ki naj bi aprila prihodnje leto bival na Mednarodni vesoljski postaji.
Težave na Mednarodni vesoljski postaji
29. 11. 2001 00.00
Iz nadzornega vesoljskega centra v Houstonu, v ameriški zvezni državi Teksas, so sporočili, da so izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP), ki so jo nameravali izvesti v petek zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, preložili za 24 ur.
Concorde spet v zraku
07. 11. 2001 00.00
Po več kot letu dni je iz Pariza na redni liniji proti New Yorku poletel concorde francoske letalske družbe Air France, z londonskega letališča pa je poletel concorde britanske družbe British Airways.
Čop športna osebnost leta
06. 11. 2001 00.00
Devetindvajsetletni veslač Iztok Čop je dobil Delovo nagrado leon za športno osebnost leta v Sloveniji. Posebna žirija je izbrala tudi Toneta Tislja, trenerja rokometašic Krima, za športnega trenerja leta.
Najhujši dan za talibanske enote
02. 11. 2001 00.00
Od začetka zračnih napadov je bil petek gotovo najhujši dan za talibanske enote severno od Kabula. Bombniki B-52 so jih več ur silovito bombardirali, po trditvah izvidnikov naj bi bilo ubitih najmanj 500 talibanov.
Bo Andre Kuipers poletel prej?
20. 10. 2001 00.00
Evropska vesoljska agencija ESA namerava v ruskih vesoljskih ladjah, ki letajo na MVP, najeti dodatne sedeže. Tako so se povečale možnosti, da bo Andre Kuipers, ki je v skupini 16 vesoljcev Ese edini Nizozemec, poletel v vesolje prej kot je bilo načrtovano.
Strmoglavil helikopter
10. 10. 2001 00.00
V nesreči ameriškega helikopterja v Lagowu na zahodu Poljske je umrl pilot, ena oseba pa je bila ranjena, je sporočila predstavnica ameriških sil.
Na današnji dan poletel Sputnik
04. 10. 2001 00.00
Na današnji dan (po moskovskem času) pred 44 leti je v vesolje poletel prvi umetni satelit Sputnik. Začelo se je obdobje praktičnega uresničevanja kozmonavtike (astronavtike).
NASA pripravlja raketoplane
25. 09. 2001 00.00
Kljub temu, da se ZDA pripravljajo na vojno, se bodo priprave na izstrelitev prihodnjega vesoljskega raketoplana nadaljevale.
Pomoč za ameriške letalske družbe
21. 09. 2001 00.00
Ameriški kongres in Bela hiša sta se v petek dogovorila za pomoč v višini 18 milijard dolarjev ameriškim letalskim družbam, ki so po terorističnih napadih utrpele velike izgube.
Concorde spet poletel
24. 08. 2001 00.00
Letalo vrste concorde v lasti francoske letalske družbe Air France je opravilo prvi poskusni tehnični let.
Concorde spet poletel
24. 08. 2001 00.00
Letalo vrste concorde v lasti francoske letalske družbe Air France je danes opravilo prvi poskusni tehnični let. S poskusnimi leti svojih concordov je pričel tudi britanski British Airways.
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Šest mrtvih v nesreči helikopterja
05. 07. 2001 00.00
V nesreči korejskega helikopterja na južni obali Južne Koreje, 410 kilometrov južno od Seula, je umrlo šest oseb, dve pogrešajo, štiri pa so prepeljali v bolnišnico, je poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap. Na krovu helikopterja je bilo pet predstavnikov vodstva železarne Dong Kuk Steel, štirje predstavniki ladjedelnice Daewoo in trije člani posadke. Kot je poročala agencija Yonhap, je helikopter ameriške izdelave poletel z letališča v mestu Kimhae, naredil krog okoli nad otokom Homi in se vračal proti ladjedelnici podjetja Daewoo v industrijskem mestu Okpo. Na območju ob južni obali Korejskega polotoka so razglasili alarm zaradi močnega vetra in dežja.
Chirac v Rusiji
01. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je prispel v Sankt Peterburg, prvo postajo tridnevnega obiska v Rusiji, med katerim bo obiskal še Moskvo in vesoljski center v Samari. Na letališču v Sankt Peterburgu je predsednika Chiraca in njegovo soprogo Bernadette sprejel podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. To je prvi obisk francoskega voditelja v Rusiji po prihodu ruskega predsednika Vladimirja Putina na oblast januarja lani. Spremljajo ga ministri za zunanje zadeve, promet, raziskave in industrijo, pa tudi številčna delegacija direktorjev francoskih podjetij.
Preizkus letala spodletel
04. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je prvi preizkus prototipa nadzvočnega letala brez posadke X-43A v ZDA v soboto končal neuspešno. Preizkus je spodletel še preden se je dobro začel. Letalo, ki naj bi doseglo hitrost približno 8000 kilometrov na uro, je kmalu po ločitvi od bombnika B-52, ki je dobro uro prej poletel iz vojaškega letalskega oporišča Edwards v Kaliforniji, strmoglavilo v Tihi ocean. Do strmoglavljenja je prišlo zato, ker ni bilo mogoče upravljati startne rakete, gre za različico prve stopnje nosilne rakete pegasus, ki bi morala tono težko in 3,7 metra dolgo letalo X-43A dvigniti na višino približno 28,5 kilometra in mu podeliti začetno hitrost. NASA je bila nosilni raketi že po nekaj sekundah poleta prisiljena dati povelje za samouničenje. Raketo z letalom je razneslo na višini 15 kilometrov nekaj sto kilometrov od obale južne Kalifornije.
Novo nasilje na Bližnjem vzhodu
24. 05. 2001 00.00
V Gazi so izraelski vojaki ubili dva palestinska najstnika, ki sta bili prvi žrtvi na palestinski strani, odkar je izraelski premier Ariel Šaron razglasil prekinitev ognja. Izraelsko bojno letalo pa je sestrelilo majhno libanonsko civilno letalo, ki je letelo v izraelskem zračnem prostoru nad obalo Sredozemskega morja. Na krovu letala vrste cessna naj bi bil samo pilot, 30-letni Stephan Nicolian, ki se je šele učil leteti in je brez inštruktorja poletel proti jugu Libanona.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Preizkus letalnice v Planici
14. 03. 2001 00.00
V Planici so opravili test na velikanki, na kateri bosta v soboto in nedeljo zaključni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v tej zimi.
Widhölzl postavil rekord letalnice
01. 03. 2001 00.00
Avstrijec Andreas Widhölzl je na uvodnem treningu pred tekmama svetovnega pokala v smučarskih poletih v nemškem Oberstdorfu postavil nov rekord letalnice. Zmagovalec turneje štirih skakalnic v sezoni 1999/2000 je v tretji seriji poletel kar 216 metrov, kar je sedem metrov dlje od prejšnjega rekorda Nemca Dietra Thome, a tudi devet metrov manj od neuradnega svetovnega rekorda Avstrijca Andreasa Goldbergerja, ki je lani v Planici poletel 225 metrov.
Titan 4B s satelitom Milstar 2-F1 le poletel
28. 02. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral so po številnih preložitvah zaradi tehničnih razlogov sinoči ob 22.20 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 40 le izstrelili 940 ton težko in 455 milijonov dolarjev vredno ameriško dvostopenjsko nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 45 sekund kasneje sta dogoreli in odpadli štartni raketi na trdno gorivo. Dodatna raketna stopnja centaur bo po koncu tretjega vžiga predvidoma šest ur, 34 minut in 49 sekund po izstrelitvi utirila 800 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški telekomunikacijski satelit 2-F2 z maso 4,5 tone, ki bo imel stalen položaj nad 90. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem.
Prvi slovenski predmet v vesolju
11. 02. 2001 00.00
8. februarja pred 17 leti je v vesolje prvič poletel slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo s seboj v vesolje ponesli kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Vesoljci so 8. februarja 1984 poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Trojica je odšla na sovjetsko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7 in ostala v vesolju rekordnih 237 dni. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je s sovjetsko-indijsko posadko vesoljcev, ki je v aprilu istega leta obiskala vesoljsko postajo, vrnil na Zemljo. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je nato vrnil v matični klub, ki ga še vedno skrbno hrani.
Sirven na poti v Francijo
06. 02. 2001 00.00
Alfred Sirven, ki ga je nemška policija v soboto aretirala na letališču v Frankfurtu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal, je že na poti v Francijo. Sirvena so iz zapora Weiterstadt prepeljali na frankfurtsko letališče, odkoder je poletel proti Parizu. Sirven ni želel dati izjav pred preiskovalnim odborom nemškega parlamenta, ki preiskuje ozadje nezakonitega financiranja nemške Krščansko-demokratske unije.