politična volja
Vlada za pogajanja z zdravniki
28. 02. 2002 00.00
Vlada se je seznanila s stavkovnimi zahtevami Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides)in z napovedjo stavke za 19. marec. V studiu smo soočili ministra za zdravje Dušana Kebra in predsednika sindikata Fidesa Konrada Kuštrina.
Vpliv vrha na življenje Evropejcev
17. 03. 2002 00.00
Evropski državniki in predsedniki vlad so strogo varovani kovali svoje sklepe. Za navadne smrtnike v EU se zdijo ti sklepi kot sporočila z nekega drugega planeta. V resnici pa bodo vsakdanjik državljanov EU v nekaj letih spremenili bolj kot si v tem trenutku predstavljajo.
Trije predlogi izpolnjujejo pogoje
21. 02. 2002 00.00
Državni zbor je sklenil, da Bizeljsko, Dobova in Šmartno pri Litiji izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za ustanovitev občin ter da občini Jesenice in Radovljica izpolnjujeta z zakonom določene pogoje za spremembo statusa v mestno občino.
O predlogih za spremembo ustave
19. 01. 2002 00.00
V državnem zboru je v petek potekala prva javna predstavitev mnenj o doslej vloženih devetih predlogih za spremembo ustave, ki jo je pripravila parlamentarna ustavna komisija.
Pa so rekli, da se ne bo zgodilo!
25. 10. 2001 00.00
Severnoirska paravojaška organizacija IRA je prvič v tridesetih letih svojega obstoja sporočila, da je začela z razoroževanjem. Odločitev so pozdravili tudi na Downing streetu, poroča naš londonski dopisnik <strong>Brane Kastelic</strong>.
Vračanje gozdov v TNP-ju
05. 07. 2001 00.00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo o vrnitvi 8254 hektarjev zahtevanih nepremičnin v Triglavskem narodnem parku (TNP) ljubljanski nadškofiji. Omenjeno odločbo je ministrstvo izdalo "glede na to, da zakon o ohranjanju narave ne more določati ovir za vrnitev nepremičnin v postopku denacionalizacije in ker ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji ovire niso bile podane", so sporočili iz ministrstva. Po mnenju ministrstva zakon o ohranjanju narave, ki je začel veljati šele 29. julija 1999, ne more vplivati na postopke denacionalizacije, ki bi morali biti po zakonu končani že pred uveljavitvijo omenjenega zakona. S tem je zavrnilo stališče Upravne enote Radovljica, ki je 12. aprila letos zavrnila zahtevo Nadškofije Ljubljana za vrnitev v naravi gozdov in drugih zemljišč, ki ležijo v območju TNP.
Prodi na Irskem
22. 06. 2001 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi se je po včerajšnjih spornih izjavah, da ratifikacija pogodbe iz Nice ni pravni pogoj za širitev Evropske unije, danes v Dublinu sestal še z irskimi nasprotniki širitvenega procesa. Irski nasprotniki pogodbe iz Nice, ki so jih 7. junija na referendumu podprli tudi volivci, s tem pa se je v krizi znašel celoten širitveni proces EU, so že napovedali, da se bodo še naprej borili proti ratifikaciji te pogodbe. Prodi je ob tem dejal, da če Irska pogodbe iz Nice na ponovitvi referenduma ne bo sprejela, bo ta sporazum potisnjen ob stran, v EU pa bo treba odpreti novo fazo pogovorov. "Politično bo širjenje unije sicer zagotovo nemogoče," je še povedal Prodi.
Vzpostavljanje zračne povezave z ZRJ
10. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je danes soglasno strinjal z vladno pobudo za sklenitev dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Da bi do zračne povezave čimprej prišlo, je odbor dovolil začasno uporabo sporazuma že z dnem podpisa in ne šele z uveljavitvijo, za katero bo nujna ratifikacija sporazuma v parlamentih obeh držav. Po pričakovanju slovenske strani naj bi se pogajanja o sklenitvi sporazuma začela še ta mesec.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
O slovenski manjšini v Italiji
28. 11. 1999 17.33
Zakon o zaščiti jezikovnih manjšin, ki ga je v četrtek dokončno odobril italijanski senat, vključuje Italijo v skupino držav, ki so svojo zakonodajo prilagodile načelom, ki jih pojmujemo kot evropske standarde za zaščito manjšin, poudarja Bojan Brezigar.
Slovesnost ob 8. obletnici pekrskih dogodkov
22. 05. 1999 13.11
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti v Pekrah, kjer so se spomnili dogodkov pred osmimi leti, poudaril, da smo Slovenci takrat odgovorno in zrelo razumeli enkratno zgodovinsko priložnost in si ustvarili svojo samostojno slovensko državo. V okviru odločitev takratnih slovenskih oblasti je bilo po njegovem mnenju odločilnega pomena tudi oblikovanje samostojne slovenske vojske.
O t.i. zakonu o vzajemnosti v tretje prihodnji teden?
21. 01. 1999 12.41
Kolegij predsednika državnega zbora (DZ) je soglašal, da bi včerajšnji postopkovni zaplet ob obravnavi predloga zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah rešili z najbolj korektno poslovniško možnostjo - ob popoldanskem začetku nadaljevanja 31. izrednega zasedanja naj bi namreč predsednik DZ ugotovil, da je zakonodajni postopek pri obravnavi omenjenega zakona končan. Vlada pa naj bi nastale razmere ob tem preučila in ustrezno ravnala.
Vlada se pripravlja na nova pogajanja s Hrvaško
21. 04. 1998 14.27
Na pobudo podpredsednika vlade Marjana Podobnika se je danes v državnem zboru sestala t.i. koordinacija parlamentarnih strank in s predstavniki vlade na čelu s premierom Janezom Drnovškom opravila pogovor o slovensko-hrvaških odnosih, na podlagi katerega naj bi se vlada po Drnovškovih napovedih v naslednjih mesecih odločila "za nov resen krog pogajanj s sosednjo državo".<br< Kot je po končanem sestanku povedal premier Drnovšek, je želel na srečanju s predstavniki parlamentarnih strank "oceniti, ali obstaja zadostna politična volja, da bi v naslednjih mesecih poskušali narediti nov zelo resen pogajalski poskus in s sosednjo državo rešiti glavna odprta vprašanja o poteku meje, Ljubljanske banke in sklenitve premoženjskega sporazuma". Na srečanju sicer niso sprejeli zelo konkretnih pogajalskih izhodišč, vendar pa je predsednik vlade prepričan, da je splošna raven pripravljenosti med parlamentarnimi strankami takšna, da bi v primeru, če bi pri pogajanjih s Hrvaško uspeli narediti nek premik oz. doseči "nek soliden rezultat", ki bi ga bilo mogoče ponuditi tudi parlamentarnim strankam, bi bilo na tej podlagi mogoče v državnem zboru opraviti konstruktivno razpravo in morebiti sprejeti tudi kakšno odločitev.
Pri oblikovanju vlade bo Kirijenko poslušal le Jelcina
10. 04. 1998 11.26
Kandidat za ruskega premiera Sergej Kirijenko je v današnjem predstavitvenem nastopu v spodnjem domu parlamenta, dumi, dejal, da bo pri oblikovanju vlade poslušal "le predsednika Borisa Jelcina in nikogar drugega".
Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.