politični
Ameriški ocenjevalci sklenili obisk
30. 08. 2001 00.00
Ameriški vojaški izvedenci so zaključili obisk na ministrstvu za obrambo, med katerim so preverjali pripravljenost slovenske vojske za vstop v Nato.
Prvi mož slovenske energetike
26. 08. 2001 00.00
Trg z energijo v Sloveniji se vse bolj odpira in s tem tudi spreminja. Ena gonilnih sil sprememb na tem področju je državni sekretar za energetiko <strong>Robert Golob</strong>, ki smo ga tokrat izbrali za ime tedna.
Skrajneži predali 400 kosov orožja
28. 08. 2001 00.00
V Makedoniji poteka drugi dan operacije Nujna žetev. Natovi častniki upajo, da bodo do jutri zbrali tretjino od približno 3300 kosov orožja.
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Amnestija v Uzbekistanu
24. 08. 2001 00.00
Ob desetletnici neodvisnosti so v Uzbekistanu razpisali amnestijo za 25.000 zapornikov, ki niso storili hujših kaznivih dejanj, pa tudi za tiste politične zapornike, ki so se pokesali.
Poziv Nove stranke Bohincu
22. 08. 2001 00.00
Nova stranka je ministra za notranje zadeve Rada Bohinca zaprosila, naj predstavi pravno podlago za svoje ukrepe ob pobudi Nove stranke za referendum o PCP-jih.
Hudi nočni spopadi v Gazi
19. 08. 2001 00.00
Na območju Gaze so prek noči potekali siloviti spopadi. Izraelci so uničili sedež palestinske varnostne službe v Han Junesu, s čimer so politični pogovori zopet zasenčeni.
Prihod enot še poteka
20. 08. 2001 00.00
V Makedonijo še naprej prihajajo enote v okviru nove misije zveza Nato na Balkanu. Pregnanci z območja Tetova medtem s cestnimi blokadami preprečujejo prehajanje mednarodnim mirovnim silam na Kosovo.
Razorožitev albanskih skrajnežev?
20. 08. 2001 00.00
V Skopje je danes prispel vrhovni poveljnik sil zveze Nato za Evropo, ameriški general Joseph Ralston, ki bo preučil pogoje za začetek razoroževanja albanskih skrajnežev. Razoroževanje bo v sklopu operacije Nujna žetev nadziralo zavezništvo.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
O ustanavljanju novih občin
13. 07. 2001 00.00
V ZLSD so že leta 1994 opozarjali, da težnja po prevelikem drobljenju občin ni dobra, ta trend se je ponovil leta 1998, vse pa kaže, da bo tudi zadnje preoblikovanje mreže občin potekalo podobno. Kot je povedal poslanec ZLSD Bojan Kontič, zato pozdravljajo odločitev ministrstva za notranje zadeve, ki bo vladi predlagalo, naj dosledno upošteva zakonske pogoje za ustanavljanje občin tako glede števila prebivalcev kot tudi vseh ostalih pogojev. Kontič je opozoril, da je nesprejemljivo, da kar 95 sedanjih občin od 192 ne zadovoljuje kriterija 5000 prebivalcev. Problem je tudi v tem, da je zakon o financiranju občin "pozival" krajevne skupnosti k preoblikovanju v občine, saj so lahko pridobile predvsem več sredstev za infrastrukturo. Po prepričanju ZLSD so zato nujne spremembe tega zakona v smeri nagrajevanja občin, ki so pripravljene na povezovanje.
Konferenca o institucijah v tranziciji
13. 07. 2001 00.00
Dvodnevne mednarodne konference z naslovom Institucije v tranziciji, ki jo pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj, se udeležuje 80 udeležencev iz tujine in Slovenije, predvsem znanstveniki z univerz oziroma raziskovalnih inštitutov in strokovnjaki iz državnih in mednarodnih ustanov. Osnovni namen konference je analizirati proces tranzicije in vključevanja v EU kot proces institucionalnih sprememb, ki je rezultat delovanja in interesov v njem sodelujočih akterjev in ga zato ni mogoče povsem predvideti.
Napete razmere v Indoneziji
12. 07. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki se bori za svoj politični obstoj, je danes odredil aretacijo direktorja indonezijske policije, generala Bimantora, ki je zavrnil, da bi odstopil s položaja. Wahid je njegovo aretacijo ukazal, da bi tako preprečil "širjenje neposlušnosti". Bimamtoro je zatrdil, da je zavrnil odstop, ker mora njegovo zamenjavo potrditi parlament, ki je generala medtem že javno podprl. Sicer bo indonezijski parlament 1. avgusta razpravljal o morebitnem postopku odstavitve Wahida, ki mu očitajo podkupovanje.
Poslovilni obisk Hybaškove
12. 07. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jelko Kacin je danes sprejel na poslovilni obisk češko veleposlanico Jano Hybaškovo. Kacin se je veleposlanici Hybaškovi zahvalil za vse, kar je naredila v obdobju štiriletnega dela v Sloveniji in poudaril, da je tudi po njeni zaslugi Češka danes bistveno bolj prepoznavna in prisotna ter tudi povsem drugače vrednotena v naši državi, so sporočili iz DZ.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Pivovarna Laško izboljšala ponudbo
10. 07. 2001 00.00
Pivovarna Laško, ki je lani proizvedla in prodala prek 126 milijonov litrov pijač ter ustvarila 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička, je v teh dneh izboljšala svojo ponudbo za nakup skoraj 54-odstotnega državnega deleža v Banjalučki pivovarni. Kot je v pogovoru povedal Maks Edelbaher, član uprave laških pivovarjev, se to izboljšanje nanaša predvsem na socialne pogoje zaposlenih v Banjalučki pivovarni. Laščani so namreč v pogovoru s predstavniki Agencije za privatizacijo Republike Srbske prejšnji teden obljubili še večjo podporo pri reševanju stanovanjske problematike, saj precejšnje število zaposlenih v Banjalučki pivovarni nima ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje.
Premiki albanskih skrajnežev
10. 07. 2001 00.00
Pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) so danes prestavili svoje položaje na pas, ki je od vasi Lešok na območju Tetova na severozahodu Makedonije oddaljen dva kilometra. Umik albanskih skrajnežev, ki je ena izmed glavnih zahtev makedonske vlade za začetek pogajanj z albanskimi strankami o rešitvi krize, naj bi po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zagotovil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith.
Wahid postavil ultimat
09. 07. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid je danes zagrozil, da bo razglasil izredne razmere in razpisal predčasne parlamentarne volitve, če poslanci do 20. julija ne bodo opustili postopka za njegovo odstavitev. Wahid je postavil ultimat, potem ko se politični nasprotniki niso odzvali predsednikovemu povabilu in se niso udeležili današnjih pogovorov o rešitvi politične krize v Indoneziji. Neudeležba na pogovorih odraža, v kakšni politični osamitvi je Wahid, ki ga sicer obtožujejo korupcije. Indonezijski parlament bi moral postopek o odstavitvi predsednika države začeti 1. avgusta.
Iraku podaljšali program nafta za hrano
04. 07. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno za pet mesecev podaljšal program nafta za hrano, v skladu s katerim lahko Irak za prodano nafto kupuje hrano in zdravila. S tem je britansko-ameriški načrt o spremembah sankcijskega režima proti Bagdadu odložen. Po navedbah diplomatskih virov so tudi včeraj potekala pogajanja med Rusijo, ki si prizadeva odpraviti sankcije proti Iraku ter ZDA in Veliko Britanijo, ki sta skušali prodreti z načrtom "pametnih sankcij". Te bi zaostrile sankcije proti režimu Sadama Huseina in hkrati omilile ukrepe za iraško prebivalstvo.
Drnovšek za konferenco o Makedoniji
03. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na plenarnem zasedanju, posvečenem JV Evropi, v okviru Evropskega gospodarskega foruma, ki se danes zaključuje v Salzburgu, poudaril, da se mora mednarodna skupnost takoj resno posvetiti Makedoniji, zavzel pa se je tudi za sklic posebne konference, namenjene reševanju položaja v tej državi.
V Makedoniji čez noč znova spopadi
03. 07. 2001 00.00
V okolici Kumanova na severu Makedonije je v noči na torek spet prišlo do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži, je sporočila makedonska vojska. Albanski skrajneži so iz vasi Slupčane, ki jo nadzorujejo od začetka maja, malo pred polnočjo napadli sedež makedonske policije v vasi Opaje. Napeto je bilo tudi v okolici vasi Raduša, kakih 35 kilometrov severozahodno od Skopja, kjer je makedonska vojska v spopadu z albanskimi skrajneži uporabila tudi helikopterje.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
V Salzburgu o dvostranskih odnosih
02. 07. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.
Albanski skrajneži zavzeli tri vasi
02. 07. 2001 00.00
V novih spopadih na severozahodu Makedonije je sinoči umrl vojak makedonske vojske. Albanski skrajneži so v bližini Tetova z granatami obstreljevali položaje makedonske vojske, pri čemer sta bila dva vojaka huje ranjena, eden izmed njiju pa je kasneje podlegel poškodbam. O novih spopadih poročajo tudi z območja Kumanova in Raduše.
Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Makedonija bo demobilizirala rezerviste
29. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada je danes napovedala demobilizacijo policijskih rezervistov, da bi omogočila uresničevanje mirovnega načrta makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega. "Naredili bomo ta tvegan korak, da bi dali možnost mirni opciji," je v Skopju sporočil notranji minister Ljube Boškovski. "Mi nismo za vojno z vsemi sredstvi, temveč za mir z vsemi sredstvi," je dodal. Več tisoč policijskih rezervistov je bilo mobiliziranih sredi junija, kmalu potem, ko so albanski skrajneži prevzeli nadzor nad Aračinovom. Vojaški rezervisti, ki so bili vpoklicani marca, bodo medtem ostali mobilizirani.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Berlusconi predstavil vladni program
28. 06. 2001 00.00
Italijanski premier Silvio Berlusconi je danes predstavil gospodarsko-politični program vlade za prihodnjih 100 dni. Program z desetimi točkami, ki ga je pripravil minister za gospodarstvo Giulio Tremonti, med drugim uvaja t.i. Tremontijev zakon, ki predvideva davčne olajšave za nova vlaganja. Program predvideva tudi ukrepe za boj proti sivi ekonomiji. Tako podjetjem, ki imajo na črno zaposlene delavce, ponuja, naj svojo dejavnost odkrijejo in začnejo poslovati legalno, ne da bi bila zato kaznovana.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.