politike
Klestil na Evropski komisiji
25. 02. 1998 12.24
Na obisku na Evropski komisiji se danes mudi avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Ekskluzivne cigare trinidad prvič na tržišču
25. 02. 1998 08.41
Na Kubi so te dni predstavili ekskluzivno znamko cigar-havank trinidad, ki jo bodo prvič spustili v komercialno prodajo v okviru nove, agresivnejše, marketinške politike kubanske industrije. Cigare so predstavili na gala večerji v hotelu Havana, ki jo je gostila kubanska državna družba za izdelavo cigar Habanos, udeležilo pa se je je več kot 500 poznavalcev in distributerjev cigar z vsega sveta, tudi ZDA. 19 cm dolge cigare so delili gostom, med katerimi je bil tudi nekdanji svetovni prvak v dirkah formule 1 Niki Lauda. Proizvodnja ročno izdelanih cigar trinidad se je začela leta 1969, skoraj 30 let pa so bile te cigare namenjene izključno državnemu vodstvu z voditeljem Fidelom castrom na čelu, ki je cigare poklanjal tujim visokim osebnostim ter dostojanstvenikom. Cigare so bile taka redkost, da je škatla 25 cigar novembra lani na neki dražbi v Ženevi dosegla rekordno ceno 16.4000 dolarjev. V skladu z novo politiko družbe Habanos, usmerjene na plasiranje novih kubanskih visoko kakovostnih znamk cigar na svetovno tržišče, pa bodo cigare trininad spustili v komercialno prodajo, in sicer sprva v Kanadi in Mehiki.
Clintonova vlada za zdaj še zadržana
23. 02. 1998 09.06
Kofi Annan bo po podpisu sporazuma odletel v Pariz, od tam pa nazaj v New York. Jutri, v torek, 24. februarja zjutraj bo podal poročilo o svojem obisku in predstavil besedilo sporazuma Varnostnemu svetu ZN.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Kritično o strategiji za vključitev v EU
17. 02. 1998 17.28
Komisija državnega zbora za evropske zadeve je danes organizirala javno razpravo o strategiji za vključitev v Evropsko unijo, dokumentu vlade, o katerem bo tekla beseda tudi na jutrišnji seji državnega zbora. Udeleženci razprave - od članov vlade in parlamenta do predstavnikov civilne družbe - so poudarili velik pomen strategije za nadaljnji razvoj Slovenije, hkrati pa je bilo slišati tudi precej kritičnih pripomb. Predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle je menil, da bi morala biti strategija, ki je po njegovem ključni dokument slovenske zunanje politike ob koncu stoletja, bolj konkretna, da bi morala jasno definirati ključne nacionalne interese in povedati, kjer so prednosti vključitve v unijo. Sicer pa je Peterle menil, da se končuje obdobje romantike v približevanju EU, začenja pa se trdo delo.
Jelcin: gospodarska rast mora biti v ospredju ruske gospodarske politike
17. 02. 1998 10.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je v letnem poročilu parlamentu, ki ga danes objavlja agencija Itar-Tass, poudaril, da mora biti gospodarska rast v ospredju gospodarske politike Rusije, prehod na tržno gospodarstvo pa je po njegovih besedah nezaustavljiv proces. Predsednik Jelcin je ponovno opozoril, da bi priključitev baltskih držav k zvezi NATO ogrozila nacionalno varnost Rusije ter še poudaril nujnost, da duma čimprej ratificira sporazum z ZDA o jedrski razorožitvi START II.
Nov ciprski predsednik bo že danes začel oblikovati vlado
16. 02. 1998 10.15
Na Cipru je v drugem krogu predsedniških volitev v nedeljo ponovno zmagal dosedanji predsednik Glafkos Klerides; 78-letni Klerides je na volitvah osvojil 50,8 odstotkov glasov. Njegov tekmec, nekdanji zunanji minister Jorgos Jakovus, je prejel 49,2 odstotka glasov. Klerides je sinoči napovedal, da bo že danes pričel oblikovati vlado z udeležbo vseh strank. Glede svoje prihodnje politike je dejal: "Nadaljevali bomo sodelovanje z grško vlado in napredovali na poti v Evropo. Nocoj smo stopili na pot v novo usmeritev, ki vodi k združeni Evropi in k razrešitvi naših nacionalnih zadev."
Evropska centralna banka ne namerava zviševati obrestnih mer
13. 02. 1998 09.01
Evropska centralna banka je sporočila, da svoje denarne politike ob uvedbi skupne evropske valute evra ne bo bistveno zaostrila. Zmerna rast in nizke inflacijske stopnje v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) naj bi po mnenju finančnih strokovnjakov nemških bank omogočile nizke stopnje obrestnih mer. V prihodnje tudi ni pričakovati ekspanzivne denarne politike evropske centralne banke. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi inflacijska stopnja leta 1999 v državah članicah EMU znašala dva odstotka, povprečna rast pa naj bi dosegla 3 odstotke.
Frlec: Pogoji za EU in NATO več ali manj jasni
10. 02. 1998 17.11
Slovenija bo 12. marca v LOndonu z evropsko petnajsterico začela pogajanja o polnopravnem članstvu v Evropski uniji, pred tem pa bo 4. marca v Bruslju predstavila stanje v državi v luči kandidature za članstvo v zvezi NATO. Pogoji za včlanitev v obe integraciji so po besedah zunanjega ministra Borisa Frleca "več ali manj jasni" in Slovenija jim mora slediti. Odločitev o morebitnem drugem krogu širitve Severnoatlantske zveze pa naj bi padla spomladi prihodnje leto v Washingtonu. Minister Frlec je namesečni novinarski konferenci dosežke zunanje politike sicer ocenil pozitivno, posebej pa izpostavil napredek v dialogu s sosednjimi državami ter Nemčijo.
Vas zebe? Pomaga trebušni ples!
04. 02. 1998 08.32
Ženske na skrajnem severu Norveške se proti sedanjemu polarnemu mrazu, v katerem temperature segajo pod 30 stopinj celzija, borijo s trebušnim plesom. Na tečaju trebušnega plesa v okrajni ljudski univerzi so zabeležili rekordnih 21 slušateljev. Voditeljica tečaja Grete Kvaal je dejala, da ženskam na severu dobro dene, da končno malo uporabijo svoje boke. Na tem delu telesa je namreč živčni center za čustva, ustvarjalnost in spolnost. Nekdanja županja Porsangerja, 56-letna Aina Hanssen, pa je povedala, da si je po številnih letih občinske politike zaželela enkrat narediti nekaj "popolnoma trapastega". Vendar pa je njen posmehljiv odnos zamenjalo navdušenje. "Če bi se vse ženske na severu Norveške lahko ukvarjale s trebušnim plesom, ne bi več bežale na jug," je dejala.
Ob koncu leta 1997 v Sloveniji 128.572 brezposelnih
30. 01. 1998 16.11
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje (RZZ) je bilo ob koncu preteklega leta prijavljenih 128.572 brezposlenih oseb.
Parlamentarna skupšcina SE sprejela porocilo o zadnjem razvoju dogodkov v ZRJ
28. 01. 1998 18.36
Parlamentarna skupšcina Sveta Evrope (SE) je na rednem jesenskem zasedanju v Strasbourgu po dolgi in zivahni razpravi sprejela porocilo 7986 o zadnjem razvoju dogodkov v Zvezni republiki Jugoslaviji in njihovem vplivu na balkansko regijo. Sprejela je tudi slovenski amandma, ki poudarja stališce SE, da je rešitev nasledstvenega vprašanja pomembna za ureditev odnosov med drzavami na obmocju razpadle Jugoslavije in da je vseh pet drzav enakopravnih naslednic. Na zasedanju je sodelovala tudi delegacija parlamenta ZRJ. Predsednik njegovega odbora za zunanjo politiko Ljubiša Ristic je v govoru porocilo zavrnil kot "enostransko, ki paci sliko politike in polozaja v ZRJ".
Svetniki potrdili mandat ljubljanske županje
27. 01. 1998 17.30
Ljubljanski svetniki so na današnji izredni seji potrdili mandat ljubljanske županje Vike Potočnik. V krajšem nagovoru je Potočnikova poudarila, da mora Ljubljana storiti korak naprej, ter izrazila prepričanje, da bi bil lahko njen napredek mnogo hitrejši, če bi bilo v mestu manj politike in več pripravljenosti za iskanje soglasja pri reševanju mestnih problemov.
Španija in Italija bosta neposredno udeleženi pri uvedbi evra
22. 01. 1998 16.15
Španija in Italija bosta po besedah francoskega premiera Lionela Jospina neposredno udeleženi pri uvedbi skupne evropske valute. Jospin je v sinočnji oddaji francoske televizije poudaril, da je v zvezi z evrom dosegel uskladitev gospodarske politike udeleženih držav v Svetu za evro. Gospodarsko politiko njegove vlade pa ne bo pogojevala uvedba evra, temveč potreba po omejevanju proračunskega primanjkljaja.
Slovenski veleposlaniki na posvetovanjih v Bruslju
19. 01. 1998 12.58
Na tridnevnem obisku v Bruslju se od danes mudi delegacija devetih slovenskih veleposlanikov in odpravnikov poslov, akreditiranih v državah Evropske unije.
Albrightova in Cook poudarjata, da mora Irak spoštovati resolucije ZN
16. 01. 1998 10.10
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in njen britanski kolega Robin Cook sta v četrtek v Washingtonu poudarila, da mora Irak dopustiti brezpogojni dostop do svojih naprav inšpektorjem komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka (UNSCOM). Cook je na skupni tiskovni konferenci dejal, da "mora Sadam Husein sprejeti povratek inšpektorjev" in da njegovi pogoji niso sprejemljivi. Velika Britanija po Cookovih besedah podpira "vsa potrebna sredstva", s katerimi bi Irak pripravili do spoštovanja resolucij Združenih narodov. Cook pa je v okviru ministrskega srečanja ZDA in EU v četrtek obenem izključil "novo partnerstvo" z Washingtonom na področju politike do Iraka, vse dokler bo ameriška vlada grozila s sankcijami podjetjem tretjega sveta. Cook je po srečanju potrdil, da so se Združene države in EU dogovorile za sodelovanje pri prerečitvi Iranu, da bi pridobil orožje za množično uničevanje, kot so jedrsko in kemično orožje ter balistične rakete.
Diplomacija mora delovati na diskreten način
13. 01. 1998 17.45
Zunanji minister Boris Frlec je z maksimo, da "mora diplomacija delovati na diskreten način" na svoji prvi novinarski konferenci v Ljubljani - izvzemši srečanja z novinarji neposredno po prevzemu funkcije septembra lani - posredno odgovoril na pripombe v javnosti o domnevni zaprtosti zunanjega ministrstva. Misel je podkrepil z besedami, češ da "zunanje ministrstvo ne spi" in da "se ne želi skrivati". Dosežke slovenske zunanje politike v letu 1997 je označil za "presenetljivo dobre", saj "presegajo naša realna pričakovanja", leto 1998 pa bo po njegovem "eno najtežjih", tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Napovedal je začetek pogajanj z Evropsko unijo 12. marca v Veliki Britaniji, intenziviranje dialoga z zvezo NATO, oblikovanje nove trilaterale na osi Dunaj-Ljubljana-Zagreb predvidoma marca, aktivno vlogo v SECI-ju, "nadaljevanje konstruktivnega dialoga z vsemi sosedami" in "rekonstrukcijo ministrstva".
IMF: Slovenija naj pospeši strukturne reforme
12. 01. 1998 18.22
Minister za finance Mitja Gaspari je na novinarski konferenci predstavil poudarke iz poročila, ki ga je za Slovenijo pripravil Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot je povedal, odbor direktorjev washingtonske institucije Sloveniji med drugim priporoča, da pospeši strukturne reforme, ki po mnenju IMF zamujajo za eno leto, zaustavi poslabševanje v davčnem sektorju in zmanjša letošnji proračunski primanjkljaj. Tega naj bi po priporočilu IMF odpravili najkasneje v letu 1999. Poleg tega IMF na področju denarne politike priporoča predvsem hitrejšo odpravo ukrepov, ki omejujejo kapitalske tokove, pospešen postopek deindeksacije, večjo stopnjo konkurenčnosti v bančnem sektorju ter sprostitve v luči večjega pritoka predvsem neposrednih tujih investicij v Slovenijo.
Gospodarska zdrženja so vojaška partnerstva 21. stoletja
11. 01. 1998 09.35
Prednostna naloga zunanje politike Združenih držav v prihodnjem letu bo vzpostavljanje gospodarskih partnerstev, je v intervjuju za časnik US News and World Report dejala ameriška državna sekrteraka Madeleine Albright. "Nova gospodarska združenja so vojaška partnerstva 21. stoletja," je dejala Albrightova. Po njenih besedah morajo ZDA z drugimi državami razviti splet partnerskih odnosov, da bi se izognili globalnim grožnjam, ki ne poznajo meja, in finančnim, ki jih do sedaj niso poznali.
Richard Seed ne bo kloniral človeka v Mehiki
10. 01. 1998 10.24
Mehiške oblasti so izključile vsakršno možnost, da bi ameriški raziskovalec Richard Seed lahko izvedel kloniranje človeka v Mehiki, kot je nedavno sam predlagal. Njegove namere o "eksperimentiranju na človeških bitij v Mehiki" so na mehiškem ministrstvu za zdravstu zavrnili kot neodgovorne, kažejo pa tudi na popolno nepoznavanje mehiške zdravstvene politike. Predsednik nacionalne bioetične komisije dr. Manuel Velasco je ocenil, da mora kongres nujno sprejeti zakon o prepovedi kloniranja človeka v karkšnekoli namene.
Šimon Peres zavrnil Netanjahujevo ponudbo
06. 01. 1998 12.35
Bivši predsednik izraelske vlade Šimon Peres je zavrnil predlog premiera Benjamina Netanjahuja, naj prevzame vodenje zunanjepolitičnega resorja v njegovi vladi. Tako vsaj piše izraelski časnik Haaretz. Peres je po odstopu zunanjega ministra Davida Levyja menda dobil ponudbo, da ga zamenja. Z današnjo veljavnostjo Lavyjevega odstopa naj bi vodenje zunanje politike prevzel sam premier Netanjahu. Premierov bližnji sodelavec je ponudbo Peresu že zanikal, Haaretz pa trdi, da je skušal Netanjahu z imenovanjem Peresa kot "arhitekta mirovnega sporazuma iz Osla" v desnousmerjeni kabinet sebi zagotoviti več manevrskega prostora v mirovnih pogajanjih s Palestinci.
Počasnejša gospodarska rast na Kitajskem
31. 12. 1997 08.08
Kitajsko gospodarstvo je letos sicer raslo počasneje od pričakovanj, vendar pa je gospodarska rast dosegla 8,8 odstotka, navaja državni urad za statistiko, ki za prihodnje leto kljub gospodarski krizi v Aziji in znakom upadanja tempa konkturnih gibanj napoveduje podobno visok odstotek gospodarske rasti kot letos. Inflacija je pod nadzorom, drobnoprodajne cene so se v letu 1997 v primerjavi z letom poprej povzpele za 2,8 odstotka, maloprodajne cene pa so se zvišale za 0,8 odstotka. V ospredju kitajske gospodarske politike za leto 1998 bo preoblikovanje državnih podjetij, ki bo med drugim zahtevalo nova odpuščanja. Samo letos je delo izgubilo 12 milijonov zaposlenih.
Protesti študentov na Kosovem prepovedani
30. 12. 1997 09.25
Visoki funkcionar Kosova Veljko Odalović je za torkovo številko beograjske Politike izjavil, da so za danes napovedani protesti študentov albanske narodnosti na Kosovu "prepovedani", organizatorji pa bodo, če bi se danes karkoli zgodilo, odgovorni za sklic in potek shoda, ki ni bil prijavljen in ki je prepovedan. Odalovi} je obsodil organizatorje, da ignorirajo državne organe, ker niso prijavili shoda. Kot povzema francoska tiskovna agencija AFP, je Odalović še dejal, da so organizatorji izbrali praznike ob koncu leta, ko je večina ljudi na ulicah, da bi med Srbi in Črnogorci ustvarili psihozo.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.
Podaljšan mandat ameriškim silam v BiH
20. 12. 1997 09.56
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongres uradno obvestil o nameri, da za nedoločen čas podaljša mandat ameriškim silam v BiH, ki se sicer izteče junija prihodnje leto. Clinton je v pismu predsedniku poslanskega doma Newtu Gingrichu zapisal, da deluje v skladu z ustavo, po kateri ima kot vrhovni poveljnik oboroženih sil pravico do vodenja ameriške zunanje politike.
Schengenske države na Dunaju o evropski integraciji
15. 12. 1997 15.54
V avstrijski prestolnici se je danes začel sestanek izvršnega odbora schengenskih držav, ki se ga pod vodstvom avstrijskega notranjega ministra Karla Schloegla udeležujejo pristojni resorni ministri trinajstih držav podpisnic Schengenskega sporazuma, dveh pridruženih držav, Norveške in Islandije, in pristojni evropski komisar.
Bill Clinton pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodišča za zločine proti človeštvu
10. 12. 1997 09.35
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodipča za zločine proti človeštvu. Takšno sodišče bi morali po njegovem mnenju oblikovati še pred iztekom stoletja. Clinton je dodal, da mora mednarodna skupnost pred sodišče pripeljati vojne zločince iz Bosne in Hercegovine. Clinton je govoril v New Yorku ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Ob tej priložnosti je posvaril pred kršenjem človekovih pravic v nekaterih afriških državah, med njimi Nigeriji, v Aziji, kjer je omenil Kitajsko in Burmo, pa tudi v Evropi, kjer človekove pravice kršijo v Belorusiji. Varovanje človekovih pravic mora ostati osrednji temelj zunanje politike Združenih držav.
Ministra Gaspari in Rop o varčevalnih ukrepih
04. 12. 1997 18.09
Predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se danes sestali z ministroma za finance, Mitjo Gasparijem, in za delo, družino in socialne zadeve Antonom Ropom. Namen srečanja je bil obravnava usmeritev ekonomske politike na področju javnih financ in ukrepov nacionalnega varčevalnega paketa.
Slovenija v drugi polovici držav z največjimi pravicami in odprtostjo
02. 12. 1997 13.26
Ameriški sklad Heritage je izdal najnovejše poročilo, v katerem je severnoameriške in evropske države razvrstil glede na stopnjo gospodarske svobode. Lestvica zajema kategorije trgovinske, davčne, monetarne in bančne politike, stopnjo vladnih poseganj v gospodarstvo, pretok kapitala in tujih naložb, nadzor plač in cen, odprtost trgovanja z nepremičninami in obseg sive ekonomije. Ocene za gospodarsko svobodo posameznih nacionalnih ekonomij se gibljejo med ena za najboljšo in pet za najslabšo, Slovenija pa je dobila oceno 3,10 točke.
Vlada o predlogu proračuna 1998
25. 11. 1997 08.34
Predsednik vlade <b>Janez Drnovšek</b> je na včerajšnji popoldanski seji vlade, namenjeni izključno obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto, v uvodnih besedah poudaril, da je predlog proračuna 1998 narejen na osnovi okvirov, ki jih ponujajo varčevalni ukrepi, s ciljem da bi bil proračunski primanjkljaj 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. To pa je tudi cilj, ki ga v celoti podpirajo vse tri koalicijske stranke.