polno
Slovenija pričakuje precejšen napredek
16. 01. 2001 00.00
Vodja slovenske pogajalske ekipe za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik ocenjuje, da bi utegnila Slovenija, ki je doslej končala pogajanja o 14 od skupaj 29 poglavij unijinega pravnega reda, v prvi polovici letošnjega leta skleniti pristopna pogajanja o nadaljnjih petih ali šestih poglavjih. Kot je včeraj v Bruslju povedal šef slovenskih pogajalcev, gre konkretnejši napredek v tej smeri pričakovati že na prihodnjem pogajalskem krogu, ki ga švedsko predsedstvo EU sklicuje 29. in 30. marca. V prvi polovici leta bosta sklicana še dva kroga pogajanj s kandidatkami: 17. in 18. maja ter 11. junija.
Osgood polomil zobe Morskim psom
16. 01. 2001 00.00
V petih tekmah ameriške profesionalne hokejske lige so domača moštva zabeležila štiri zmage, kot gost pa so se veselila le Rdeča krila iz Detroita, ki so v derbiju premagala tretje najuspešnejše moštvo lige, Morske pse iz San Joseja, s 3:2. Klonili so tudi najbližji zasledovalci vodilnega Colorada, St. Louis Blues, v Phoenixu so bili boljši Kojoti z 1:3.
Blues za petami Coloradu
12. 01. 2001 00.00
Najzanimivejša četrtkova tekma ameriške profesionalne hokejske lige NHL je bila v San Joseju, kjer so se pomerili domači Morski psi in St. Louis Blues. Pred tekmo med drugim in tretjim najuspešnejšim moštvom letošnjega prvenstva so strokovnjaki stavili na goste, ki so v zadnjih šestih medsebojnih dvobojih dobili pet obračunov, eden pa se je končal brez zmagovalca. Toda napovedi se tokrat niso uresničile, gostitelji so brez večjih težav zmagali s 6:3 in se tako St. Louisu približali na vsega tri točke zaostanka, za vodilnim Coloradom pa zdaj zaostajajo le še štiri točke.
Ranieri na obisku v Ljubljani
10. 01. 2001 00.00
Italijanska vlada je zainteresirana za sprejetje zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in upa, da ga bo senat sprejel kmalu, je med današnjim obiskom v Ljubljani poudaril državni podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Umbero Ranieri. Ob tem je dodal, da je parlament pri odločanju o zakonu suveren, zato ni mogel potrditi, kdaj naj bi senat zakon obravnaval.
Predsedstvo EU ne obljublja širitve
09. 01. 2001 00.00
Švedsko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija si bosta prizadevala, da bi bilo moč junija letos določiti prve ciljne datume o izvedbi širitve, vendar pa v danem trenutku tega ni moč obljubiti. Vse je namreč odvisno od napredka na pristopnih pogajanjih oziroma pripravljenosti kandidatk na prevzem obveznosti članstva. To sta po srečanju v Stockholmu povedala švedski premier Goeran Persson in predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
Bar ni imel obratovalnega dovoljenja
07. 01. 2001 00.00
Bar Het Helmetje v nizozemskem mestu Volendam, 15 km severno od Amsterdama, kjer je med novoletno zabavo izbruhnil požar, v katerem je umrlo deset ljudi, ni imel dovoljenja za obratovanje. Nizozemske sodne oblasti so v soboto sporočile, da so mestne oblasti lansko leto dvakrat opozorile na hude pomanjkljivosti v požarni varnosti lokala. Ker lastnik lokala razmer ni izboljšal, bodo proti njemu uvedli preiskavo.
Vratar Kanadčanov zatresel mrežo
03. 01. 2001 00.00
Vratar Montreal Canadiensov Jose Theodore je v severnoameriški hokejski ligi NHL postal šesti čuvaj mreže v zgodovini lige, ki je v rednem delu sezone zatresel mrežo nasprotnega moštva. Kanadčani so gostovali v New Yorku pri Otočanih in slavili s 3:0. Colorado, najuspešnejše moštvo lige, ni imel večjih težav na domačem ledu s Kralji iz Los Angelesa in zmagal s 6:2. Najbližji zasledovalci Plazu, St. Louis Blues, so gostovali v Ottawi, kjer so morali priznati premoč Senatorjem (3:1). Hudiči iz New Jerseyja in Letalci iz Philadelphije so se razšli brez zmagovalca, izid pa je bil 1:1.
Millenium Dome zaprt
02. 01. 2001 00.00
Po enem letu delovanja so v Londonu zaprli Millenium Dome, ogromen kulturno-zabaviščni kompleks, vreden več kot 800 milijonov funtov, za katerega so načrtovali, da bo privabil množico obiskovalcev. Glavni razlog za predčasno zaprtje Domea je finančne narave, saj ga je namesto načrtovanih 12 milijonov obiskovalcev obiskalo le nekaj več kot šest milijonov ljudi. Millenium Dome so slovesno odprli ob prehodu v leto 2000, otvoritvi pa sta prisostvovala tudi britanski premier Tony Blair in kraljica Elizabeta II. Dome so zaprli s stilom, z veliko, 12 ur trajajočo novoletno zabavo, januarja pa bodo kompleks predali buldožerjem.
Začetek okraševanja Eifflovega stolpa
28. 12. 2000 00.00
Približno 40 alpinistov in strokovnjakov za delo na višini je davi pričelo spreminjati podobo znamenitega Eifflovega stolpa v Parizu. Do 31. decembra bodo približno 20.000 žarnic na "železni dami" prevlekli z modro sintetično tkanino. Žarnice bodo v modrem prvič zasijale zadnji dan letošnjega leta, ko bo ob polnoči ugasnil napis "Leto 2000". Eifflov stolp bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta v modrem za deset minut zasijal zvečer vsako polno uro. Stolp je v letu 2000 vsak večer zableščal v srebrni barvi. "Modno spremembo" Eifflovega stolpa so načrtovali 15 dni, zanjo pa bodo porabili približno 600 ton materiala. Alpinisti za svoje delo prejmejo 1600 francoskih frankov oziroma 240 evrov na noč.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
Eiffelov stolp v modrem
22. 12. 2000 00.00
Znameniti Eiffelov stolp v Parizu bo v novo leto 2001 vstopil v modri barvi. Stolp se je doslej zvečer vsako polno uro zableščal v srebrni barvi, 40 alpinistov pa bo 20.000 žarnic za novoletne praznike prevleklo z modro sintetično tkanino. Žarnice bodo v modrem prvič zasijale 31. decembra, ko bo ob polnoči ugasnil napis "Leto 2000". Alpinisti bodo za spremembo potrebovali približno šest tednov oziroma 800 ur in 600 ton materiala. Po novoletnem praznovanju pa se bo "železna dama" spet odela v "staro srebrno obleko".
Hotelirji v Istri zadovoljni
22. 12. 2000 00.00
Hotelirji med Ankaranom in Piranom so zadovoljni, saj bo turističen obisk med novoletnimi prazniki zelo dober, nekaj manj jih veseli pričakovan skromen obisk med božičnimi prazniki. Zasedenost hotelskih zmogljivosti je največja v Portorožu, ki med obalnimi občinami ohranja 69-odstotni tržni delež na področju nočitev. Za najdražje silvestrovanje z večerjo v obalnih hotelih bo potrebno odšteti 30 tisočakov, medtem ko bo najcenejše silvestrovanje stalo 13 tisoč tolarjev, z izjemo silvestrovanja v hotelu Zveze društev upokojencev Slovenije Delfin v Izoli, kjer bodo gostje hotela za silvestrovanje odšteli 6.500, zunanji gostje pa 9.500 tolarjev.
DURS čakajo številne novosti
22. 12. 2000 00.00
Na Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) so z rezultati, doseženimi v iztekajočem se letu, zadovoljni. Javnofinančni prihodki v prvih enajstih mesecih so doseženi v znesku 1100 milijard tolarjev, do konca leta pa se bodo povzpeli na 1220 milijard tolarjev, čeprav se je iz naslova davka na dodano vrednost zbralo nekaj manj sredstev od načrtovanih, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor DURS Stojan Grilj. Na davčni upravi so letos pripravili vrsto projektov, ki jih bodo v praksi začeli izvajati prihodnje leto, ki bo z vidika davčne zakonodaje že tako ali tako polno sprememb. Nova vlada namreč obljublja spremembe pri dohodnini, davku na dodano vrednost, davku od dobička, uvedbo davka na nepremičnine, pripravljen je tudi že predlog zakona o davčni službi.
Franc Testen ob dnevu ustavnosti
20. 12. 2000 00.00
Predsednik ustavnega sodišča Franc Testen je ob dnevu ustavnosti spregovoril o delu ustavnega sodišča v iztekajočem se letu. Dejal je, da se je v primerjavi s preteklimi leti sodišče v tem letu začelo ukvarjati bolj z vprašanjem človekovih pravic, kot pa s političnimi zadevami.
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Španija vodi v finalu Davisovega pokala
09. 12. 2000 00.00
Španska teniška reprezentanca je v finalu Davisovega pokala v domači Barceloni povedla z 2:1, potem ko sta v igri parov Alex Corretja in Juan Balcells s 6:4, 6:4 in 6:4 premagala avstralska nasprotnika Marka Woodforda in Sandona Stollea. Gostiteljem za prvo zmago v tem tekmovanju manjka v jutrišnjih posamičnih dvobojih le še ena zmaga. Španska teniška igralca sta navdušila nabito polno dvorano Palau Sant Jordi, ki sprejme kar 14.000 gledalcev. Vodila sta praktično skozi ves dvoboj, zmagovito točko pa sta si priborila, ko je Stolle pri močnem forehandu namesto nasprotnikovega polja zadel mrežo. Takrat se je začelo slavje z glasnimi vzkliki: "Espana, Espana, Espana.", Balcells pa je pred vsemi na podlago položil Corretjo in ga poljubil.
Ukrepi EU za zajezitev širjenja BSE
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Nici danes potrdili ukrepe, ki so jih kmetijski ministri petnajsterice sprejeli za zajezitev širjenja bolezni norih krav (BSE). Tako bo od 1. januarja 2001 za šest mesecev na celotnem območju petnajsterice prepovedano živali za zakol krmiti s krmo, ki vsebuje snovi živalskega izvora. Kot je povedal francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici, članice načeloma tudi niso nasprotovale, da bi se ukrep po potrebi podaljšal.
Intel Pentium 4 v Sloveniji
08. 12. 2000 00.00
V Hotelu Austrotel je podjetje Jerovšek Computers organiziralo tiskovno konferenco, na kateri so kot prvi v Sloveniji predstavili novi Intelov procesor Pentium 4, obenem pa tudi prva računalniška sistema, zasnovana na tem procesorju - Eclipse 1.4G in Pleiades 1.5G.
Katastrofa Calgaryja
05. 12. 2000 00.00
V severnoameriški hokejski ligi NHL so bila včeraj na sporedu štiri srečanja. Hokejisti Calgaryja so na domačem ledu morali priznati premoč nasprotnikom iz San Joseja, ki so slavili z 8:0. V Atlanti so se srečali Thrashersi in Kosmatinci iz Bostona, gostitelji pa so bili boljši s 5:4. V Torontu domači Javorjevi listi in Panterji niti po podaljšku niso znali odločiti zmagovalca, srečanje pa se je končalo z izidom 4:4. Predatorji iz Nashvilla so morali na gostovanju v Vancouvru priznati premoč domačim hokejistom s 3:6.
Dobra forma St. Louisa
03. 12. 2000 00.00
Pester sobotni večer je za hokejisti v severnoameriški ligi NHL. St. Louis Blues so doma gostili Panterje iz Floride in slavili s 5:2. Pierre Turgeon je za gostitelje zadel dvakrat v polno, Al MacInnis pa je prispeval štiri podaje in kot branilec zbral največ točk za St. Louis v zgodovini kluba. Zbral je 300 točk v 424 nastopih. V Tampi so se udarili hokejisti Strel in Rdečih kril iz Detroita, slavili pa so domači s 3:0. Prestolniki so na gostovanju v Bostonu zabeležili zmago z 2:0, V Calgaryju pa so se Plameni in Montreal morali zadovoljiti z delitvijo točk.
Dimovski ob prazniku invalidov
02. 12. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ob jutrišnjem evropskem dnevu invalidov čestita vsem slovenskim invalidom in jih vabi k skupnemu razreševanju odprtih vprašanj. Letošnji 3. december, ki je posvečen predvsem vprašanju nediskriminacije na področju zaposlovanja invalidov, kar je tudi v Sloveniji velik problem, je za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še posebej obvezujoč, je prepričan Dimovski. V minister ob tej priložnosti v sporočilu za javnost tudi napoveduje, da bo ministrstvo v sodelovanju z invalidi pripravilo nov zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bo upošteval mednarodno sprejete usmeritve in načela dobre prakse ter izkušnje, ki jih na tem področju v Sloveniji ni malo.
JE Krško potresno varna
29. 11. 2000 00.00
Danes je v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja pododbora EU in Slovenije za okolje, energetiko in transport, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič izjavil, da je jedrska elektrarna v Krškem potresno varna, v nasprotnem primeru bi jo sami zaprli. Študije so tudi pokazale, da edina slovenska nuklearka zdrži več potresnega pritiska, kot je bilo načrtovano.
Izidi in lestvice lige NHL
27. 11. 2000 00.00
Finski hokejist Antti Laaksonen se je za vedno vpisal v zgodovino najmlajšega kluba ameriške profesionalne hokejske lige, Minnesote Wild. V tekmi proti Vancouvru je namreč dosegel tri zadetke, kar je prvi "hat trick" enega izmed Minnesotinih igralcev nasploh. Finec pa ni bil zadovoljen le s svojim strelskim dosežkom, ampak se je veselil tudi zmage svojega moštva, ki je Vancouver premagalo s 4:2. Poleg Laaksonena se je pri gostiteljih med strelce vpisal še Wes Walz, medtem ko sta za goste v polno zadela Daniel Sedin in Trent Klatt.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Kabelski operaterji za višje naročnine
10. 11. 2000 00.00
Slovenski kabelski operaterji so na svoji zadnji seji uprave Zveze kabelskih operaterjev Slovenije (ZKOS) v ponedeljek nadaljevali analizo aktivnosti stanja slovenskih kabelskih komunikacij. Ponovno so ugotovili, da je glavni problem pri uresničevanju začrtanih ciljev in nalog trenutno nezadostna višina kabelske naročnine, zato bo ZKOS tudi v prihodnje največ truda in aktivnosti namenjala predvsem postopnemu dvigu kabelske naročnine, so sporočili iz ZKOS.
Višje cene zavarovanja
07. 11. 2000 00.00
V sredo začnejo v Zavarovalnici Maribor d.d. veljati nove cene obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb (AO-plus) za 9,2 odstotka za vse premijske skupine. Istočasno uvaja Zavarovalnica Maribor d.d. novo posebno obliko popusta na polno kasko zavarovanje ob 10.-letnici poslovanja pod imenom: "10 let-ZM". Ob upoštevanju inflacijskih in premijsko/ odškodninskih gibanj se je ZM odločila za dvig cen AO in AO plus za 9,2 odstotka. Zadnja podražitev AO je bila 15. maja letos (samo za osebna vozila in kombinirana vozila) in je letos druga podražitev. Sprejeta je bila 18. oktobra na odboru za zavarovalne podlage pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Podražitvi bodo po ZM tako sledile tudi druge zavarovalnice v Sloveniji. Premije se bodo na ZM obračunavale po višji stopnji od 8. novembra za vsa novo sklenjena zavarovanja na ta dan ter za vsa zavarovanja z zapadlostjo na ta dan in kasneje, kakor tudi za vsa zavarovanja, ki so zapadla pred 8.11.2000, pa do tega datuma se niso bila obnovljena. V letošnjem letu je bilo od januarja do avgusta na ZM zbranih za 4.1 milijarde tolarjev tehnične premije za AO in AO plus, izplačano pa 3,3 milijard tolarjev odškodnin. Od tega je ZM za materialno škodo (popravilo vozila) izplačala 1.9 milijarde in za nematerialno škodo (telesne poškodbe) 1.4 milijarde. V istem obdobju lani je ZM iz naslova AO in AO plus zbrala 3.5 milijarde tolarjev tehnične premije, izplačala pa za 2.7 milijarde odškodnin.
Prepričljiva zmaga Kuznecove v Šiški
05. 11. 2000 00.00
Na mednarodnem tekmovanju Šiške v ženski športni gimnastiki je ruska reprezentantka Ženja Kuznecova že drugo leto zapored prepričljivo slavila med članicami in navdušila nabito polno dvorano športnega društva GIB. Najboljša Slovenka je bila članica Šiške in državna reprezentantka Vesna Stavrev, ki je osvojila sedmo mesto.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.