pomen
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Zgodovina političnega gledališča
23. 11. 2000 00.00
V knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega je pod redno številko 131 izšla nova knjiga znamenitega nemškega gledališkega teoretika in zgodovinarja, teatrologa in kritika, sourednika revije Theater Heute, dramaturga, esejista in urednika Siegfrieda Melchingerja z naslovom Zgodovina političnega gledališča v mojstrskem prevodu velike poznavalke nemškega gledališča Mojce Kranjc. Knjižnico ureja Alja Predan, ki je s prevajalko in dolgoletnim pozornim spremljevalcem gledališkega dogajanja Vasjo Predanom novost predstavila v MGL. Zgodovina političnega gledališča je prvič izšla leta 1971 in je Melchingerjeva najbolj znana knjiga. Kot je na zavihku knjige zapisala prevajalka Kranjčeva, je neposredno pobudo za njen nastanek treba iskati v burnosti družbenih dogajanj v drugi polovici šestdesetih let in v politiziranosti takratnega gledališča, a njen pomen nikakor ni časovno pogojen.
Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.
ZRJ o odnosih s Slovenijo
16. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Goran Svilanović je povedal, da je pričakovati sklepe zvezne vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo in BiH v prihodnjih tednih, s Slovenijo najverjetneje že prihodnji teden.
Kmalu normalizacija odnosov?
15. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je po vsakoletni razpravi o položaju v BiH soglasno sprejela daljšo resolucijo, pri čemer je za Slovenijo pomemben del preambule, v kateri se poudarja pomen normalizacije odnosov med državami naslednicami SFRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov brez pogojevanja na podlagi pravne enakopravnosti vseh petih naslednic.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Microsoft zmanjšuje pomen vdora
01. 11. 2000 00.00
Microsoft poskuša na vsak način zmanjšati pomen in hkrati s tem tudi škodo, povzročeno z nedavnim razgrajanjem zlonamernih hekerjev po interni mreži podjetja. Še v petek so namreč pri Microsoftu izjavljali, da so hekerji blodili po njihovih sistemih kar pet tednov, po današnjih informacijah iz istega vira pa je to trajalo »
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Peterle v Budimpešti
31. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.
Zaključek 11. paraolimpijskih iger
29. 10. 2000 00.00
Z barvito in sproščeno zaključno slovesnostjo so se v Sydneyju končale 11. paraolimpijske igre, na katerih je od 18. oktobra tekmovalo skoraj 4000 športnikov invalidov iz 122 držav. Predsednik mednarodnega paraolimpijskega komiteja Robert Steadward je zastavo predal predstavnikom Aten, kjer bodo leta 2004 naslednje paraolimpijske igre. Zadnji dan iger je nastopil le en slovenski predstavnik. Marko Sever je v svoji kategoriji v maratonu osvojil 28. mesto.
30.000 demonstrantov proti desničarjem
28. 10. 2000 00.00
Na shodih proti desničarskemu nasilju se je danes v Duesseldorfu in Kasslu zbralo več kot 30.000 demonstrantov. Povod za proteste so bili pohodi neonacistov v obeh mestih. Proti koncu demonstracij je prišlo do posamičnih izgredov med levičarji in desničarji, v katerih je bilo več ljudi ranjenih, kakih trideset pa so jih aretirali.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
FAZ o manjšinski vladi
26. 10. 2000 00.00
Izjave predsednika LDS Janeza Drnovška so včeraj povzročile govorice, da bi v Sloveniji lahko sestavili manjšinsko vlado, ki bo večino v parlamentu iskala glede na posamezne primere, piše v današnji izdaji o razmerah v Sloveniji po parlamentarnih volitvah nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
V baziliki sv. Petra slovenska maša
26. 10. 2000 00.00
Slovenski nadškof in metropolit Franc Rode je danes v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil osrednjo romarsko mašo pred približno 4000 romarji, ki se udeležujejo slovenskega svetoletnega romanja v Rim. Po maši se je vernikom pridružil tudi papež Janez Pavel II., ki jih je nagovoril v slovenščini.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Izdelana Listina o temeljnih pravicah
16. 10. 2000 00.00
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.
Desinger v Varšavi
11. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se od danes do petka,13. oktobra, v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Pregledna razstava Danila Fuersta
11. 10. 2000 00.00
V Galeriji Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20. uri odprli pregledno monografsko razstavo arhitekta Danila Fuersta. Prva pregledna predstavitev njegovega obširnega in pestrega ustvarjalnega opusa, ki jo je pripravila Nataša Koselj, bo osvetlila pomen arhitekturnega delovanja v Sloveniji z namenom prispevati k objektivnejšemu vrednotenju slovenske arhitekture dvajsetega stoletja oz. določenih arhitekturnih in kulturnih ključnih vidikov po drugi svetovni vojni. Slike za razstavo je prispeval arhitekt in fotograf Miran Kambič, ki je za to priložnost vse Fuerstove objekte tako v Sloveniji kot Bosni in Hercegovini, kjer je arhitekt deloval dolga leta, na novo fotografiral. Poleg slikovnega gradiva so razstavljeni tudi Fuerstovi stoli.
Deisinger v Varšavi
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se v času od 11. do 13. oktobra v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Tretji dan Mesta žensk
07. 10. 2000 00.00
Včeraj se je med drugimi na festivalu predstavila Duba Sambolec, ki trenutno
Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.
Javni nastop znanega hekerja
02. 10. 2000 00.00
Znani heker Kevin Mitnick je v svojem prvem javnem nastopu odkar so ga januarja spustili na prostost opozoril IT menedžerje na veliko možnost vdora v računalniški sistem podjetja. Opozoril je na pomen izobraževanja vseh zaposlenih, od direktorja do telefonista, o tem kako hekerji delujejo in kako ohraniti varnost računalniškega sistema v podjetju.
Dva načina oblikovanje olimpijske ekipe
01. 10. 2000 00.00
Vodja odbora za vrhunski šport Janko Dvoršak je bil najbolj izpostavljen tudi ob letošnjem izboru športnikov za nastop na olimpijskih igrah. Po nastopu pa je že čas za prvo analizo. Dvoršak, ki je bil tudi pomočnik vodje slovenske odprave v Sydneyju, pravi da sta možnosti za sestavo olimpijskih reprezentanc v prihodnje le dve - še naprej nekaj večja širina, ali pa manjša zasedba z visokimi tekmovalnimi cilji.