pomilostitev

Pomilostili čarovnice iz Salema

05. 11. 2001 00.00

Ameriška zvezna država Massachusetts je pomilostila pet žensk, ki so jih zaradi obtožbe, da so čarovnice, usmrtili v 17. stoletju.

Pomilostitev za albanske skrajneže

09. 10. 2001 00.00

Makedonska vlada je v skladu z mirovnim sporazumom z Ohrida sprejela predlog amnestije za razorožene pripadnike Osvobodilne narodne vojske.

Svet Evrope predlaga amnestijo

28. 06. 2001 00.00

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu je pozvala makedonsko vlado, naj albanskim upornikom ponudi pomilostitev v zameno za predajo orožja. Amnestija ne bi veljala samo za tiste, ki so zagrešili vojne zločine.

Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha

12. 06. 2001 00.00

Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.

Solana o mirovnem načrtu

09. 06. 2001 00.00

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.

Novi napadi upornikov

01. 06. 2001 00.00

Albanski skrajneži so po nekaj dnevnem zatišju napadli položaje makedonske vojske in policije na območju Popove šapke severozahodno od Tetova. Po navedbah makedonske vojske so skrajneži napadli iz smeri vasi Šipkovica in Brodec, makedonske sile pa so na napad odgovorile s topništvom. Boji so ponoči potekali tudi na območju vasi Slupčani, Otlja, Matejče in Umin Dol v okolici Kumanova. Makedonska stran ne poroča o žrtvah med vojaki in policisti.

Ministri Nato in EU zadovoljni

30. 05. 2001 00.00

Na skupnem srečanju zunanjih ministrov Severnoatlantske zveze in Evropske unije, prvem doslej, so zadovoljno ugotovili, da je bilo sodelovanje obeh Zvez v Makedoniji uspešno, da pa ga je treba nadgraditi še v teoriji. V skladu z dogovorom bo tako imela Evropska unija odslej prost dostop do vojaških kapacitet Nata, čeprav je temu sprva nasprotovala Turčija, članica Nata in že nekaj desetletij kandidatka za članstvo v Uniji.

Predaje albanskih upornikov

18. 05. 2001 00.00

Silam KFOR se je od srede

Predaja albanskih upornikov

17. 05. 2001 00.00

Silam Kforja se je danes vdalo najmanj 45 albanskih upornikov iz okolice Preševa na jugu Srbije. Orožje je doslej izročilo 125 upornikov. Poveljnik Kforja Skiaker je albanske upornike včeraj pozval, naj se do 24. maja, ko se bo na zadnji del varnostnega območja ob kosovskosrbski meji vrnila jugoslovanska vojska, vdajo, in jim obljubil pomilostitev.

Pomilostitev upornikov na jugu Srbije

15. 05. 2001 00.00

Jugoslovanska vojska je albanskim upornikom na jugu države ponudila pomilostitev, če odložijo orožje in zapustijo vas. V nasprotnem primeru bodo jugoslovanske sile Oraovico napadle. Prebivalce

20 let od atentata na papeža

12. 05. 2001 00.00

13. maja mineva 20 let, odkar je turški napadalec Ali Agca hudo ranil papeža Janeza Pavla II., ki je zato daroval zahvalno mašo in posvetil 34 novih duhovnikov.

Sprejet predlog zakona o amnestiji

29. 03. 2001 00.00

Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti je vlada sprejela predlog zakona o amnestiji. Gre za akt milosti države, s katerim bo določeni kategoriji obsojencev delno odpuščena izvršitev kazni. Zapornikom, obsojenim za lažja kazniva dejanja, naj bi kazen zmanjšali za četrtino, okoli 30 oseb pa naj bi bilo izpuščenih. Zakon mora potrditi še parlament.

Meidani in Mesić o krizi v Makedoniji

26. 03. 2001 00.00

Na dvodnevni obisk na Hrvaško je prispel albanski predsednik Rexhep Meidani, ki ga spremljala močna gospodarska delegacija. Meidani se je sestal s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki je napovedal, da bo v kratkem obiskal Makedonijo ter da bo v okviru "misije dobre volje" skušal posredovati med sprtima stranema. ''Makedonski predsednik Boris Trajkovski se strinja z mojo pobudo, saj to ne bi bilo klasično mirovno posredovanje," je po srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem dejal Mesić.

Sprejeli zakon o amnestiji

26. 02. 2001 00.00

Zgornji dom jugoslovanskega parlamenta je danes sprejel zakon o amnestiji, v skladu s katerim bo kakih 27.000 vojaških obveznikov, ki se od leta 1992 do konca oktobra lani niso odzvali pozivom v vojsko, izpuščenih iz zaporov ali pa bodo opustili njihovo nadaljnje sodno preganjanje. Zakon predvideva tudi pomilostitev nekaterih drugih zapornikov.

Clintonovi novi škandali

24. 02. 2001 00.00

V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.

Rich svoje podjetje prodal ruski družbi

21. 02. 2001 00.00

Ameriški poslovnež Marc Rich, ki ga je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton tik pred iztekom svojega mandata pomilostil, to pa je sprožilo buren odziv ameriške javnosti in političnih krogov, je svoje podjetje MRI (Marc Rich Investment) prodal ruski družbi Crown Resources, sta podjetji danes sporočili v skupnem sporočilu za javnost. Cena, po kateri je Rich prodal svoje podjetje, ni znana.

Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu

16. 02. 2001 00.00

Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.

Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona

12. 02. 2001 00.00

Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.

Na vidiku nova Clintonova afera

23. 01. 2001 00.00

Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.

Poslovilni govor Billa Clintona

19. 01. 2001 00.00

V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.

Upor zapornikov terjal 28 življenj

23. 12. 2000 00.00

V krvavem uporu turških zapornikov je po zadnjih podatkih umrlo 28 ljudi. Turški predsednik je po pritiskih vlade podpisal pomilostitev za nekatere zapornike. Z ukrepom naj bi zmanjšali gnečo v zaporih.

Putin bo pomilostil ameriškega vohuna

09. 12. 2000 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.

Pope zaprosil za pomilostitev

07. 12. 2000 00.00

Američan Edmund Pope, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi vohunjenja, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za pomilostitev, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsedstva Aleksej Gromov. Dodal je, da je Putin prošnjo že poslal pristojni komisiji, ki jo bo preučila.

Predsednik Clinton spet pomilostil purana

23. 11. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.

Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo

02. 11. 2000 00.00

Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.

Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili

06. 10. 2000 00.00

Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.

Suhartov sin priznal krivdo

03. 10. 2000 00.00

Tommy, najmlajši sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta, ki je bil zaradi korupcije obsojen na 18 mesecev zapora, je priznal krivdo in prosil predsednika za pomilostitev, je sporočil njegov odvetnik. Gre za prvega člana Suhartove družine, ki je priznal, da je kriv za podkupovalno afero.

V Teksasu usmrtili Garyja Grahama

23. 06. 2000 10.47

V Teksasu so sinoči usmrtili 36letnega Garyja Grahama zaradi umora leta 1981, za katerega je do konca vztrajal, da ga ni zagrešil. Graham se je do konca boril z zaporniškimi pazniki, ki so ga morali tesno prikleniti, ko so ga peljali do ležišča, na katerem so mu vbrizgali smrtonostno tekočino. Grahamova usmrtitev je pritegnila največjo pozornost ameriških medijev od usmrtitve Karle Fay Tucker leta 1998, ker guverner Teksasa George Bush kandidira za predsednika ZDA. Njegova kandidatura je bila pomeben element pri začetku nacionalne debate o upravičenosti smrtne kazni v pravosodnem sistemu, ki je dokazano pomanjkljiv in pristranski.

Pomiloščeni atentator v Turčiji

14. 06. 2000 08.24

Nekaj ur potem, ko so pomilostili Turka Mehmeta Alija Agco, ki je leta 1981 izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II. in ga huje ranil, je Agca zapustil zapor v Anconi in z vojaškim letalom poletel v Turčijo.

Pomilostitev za 120.000 zapornikov

26. 05. 2000 16.11

Ruski parlament je danes sprejel odločitev o pomilostitvi 120.000 zapornikov. Poslanci v dumi so v tretjem branju soglasno glasovali za pomilostitev. Povod zanjo je bila 55. obletnica ruske zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni.